Danes je 29.3.2024

Input:

Davčni vidiki ugodnosti zaposlenih (nezgodno zavarovanje, popusti, nadstandardni zdravniški pregledi, darila, vozila, stanovanja)

29.5.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

Uvod

 V praksi se v javnem sektorju vedno znova srečujemo z vprašanji, ki so povezana z obdavčitvijo ugodnosti zaposlenim.

 V on-line klepetalnici z naslovom Obdavčitev ugodnosti zaposlenimi smo prejeli vaša vprašanja in nanje odgovorili.

 

Vprašanja in odgovori:

 

Smo javna agencija. Pretežni del naših zaposlenih opravlja delo tudi na službenih potovanjih v tujini, tako v evropskih državah kot tudi državah izven Evrope: ZDA, Združeni Arabski Emirati, Izrael, Azerbajdžan, Rusija, Ukrajina, Japonska, Kitajska, Avstralija, Srbija, Makedonija,...

Zanima nas, ali so zaposleni, napoteni na službeno potovanje v tujino (v evropske in druge države) upravičeni, da agencija za njih sklene in plača individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco za čas trajanja službenega potovanja? Do katere višine in za kakšno višino kritja? Se lahko za te zaposlene sklene celoletno individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco? Do katere višine in za kakšno višino kritja? Kako je z obračunom bonitet v primeru sklenitev polic - enkratne oziroma celoletne?

V evropskih državah ter še v nekaterih drugih, s katerimi ima Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo za plačilo zdravstvenih storitev v tujini, naj bi zaposleni v primeru potrebe nujnih zdravniških storitev uporabljali evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki pa zagotavlja manjši obseg storitev kot individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco. Prav tako ureditev dodatnih dokumentov, ki so osnova za koriščenje (brezplačnih) zdravstvenih storitev v tujini, pomeni, da bi zaposleni potrebovali več časa, da bi to vse uredili. Običajno se je potrebno z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja zglasiti na uradu za zdravstvene storitve v posamezni državi, kar pa zahteva res še dodaten čas in bi podaljšalo službeno pot v tujino.


Ali bi bilo torej zakonito (ob upoštevanju 14.a člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini), da delodajalec za zaposlenega, ki je napoten na službeno potovanje v tujino, sklene in plača polico za celoletno individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco oziroma polico za čas trajanja službenega potovanja v tujino?

Kako je z obračunom bonitete, v kolikor črpa zaposleni pravice iz sklenjene police za zdravstvene storitve, ki so posledica dogodka, ki se ni zgodil na službenem potovanju?

ZDoh-2 v 6. točki drugega odstavka 39. člena določa, da boniteta vključuje zlasti zavarovalne premije in podobna plačila.

Izjemo od navedenega določa 4/a točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, kar pomeni, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo zavarovalne premije za zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, pod določenimi kumulativnimi pogoji, in sicer:

- zavarovanje velja v vseh državah sveta,

- gre za sklenjeno zavarovanje zaradi službene poti v tujino,

- povračilo stroškov takega zavarovanja delodajalec zagotavlja vsem delavcem, ki potujejo v tujino,

- tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (najnižji obseg tveganja oz. najnižjo višino kritja).

 

Ali je potrebno obračunati boniteto na cepljenje proti gripi? Cepljenje proti gripi bi vsem zaposlenim ponudili kot možnost v okviru Načrta promocije zdravja, cena cepljenja pa znaša