- Obveščamo vas, da se omenjeno pojasnilo na spletni strani MJU nahaja pod razdelkom Pojasnila glede ureditve, ki je veljala do 31. 5. 2021.
Pojasnilo državnega organa številka 1002-94/2020/3 navajamo v celoti:
»Ministrstvo za javno upravo je prejelo vaše zaprosilo, v katerem navajate, da v prilogi posredujete sodbo Vrhovnega sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) VIII Ips 75/2019 glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter da je Sindikat ______________________
napovedal zahtevek za revizijo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za preteklo 5-letno obdobje za vse zaposlene. Prosite za mnenje, ali navedena sodba Vrhovnega sodišča spreminja način presoje povračila stroškov prevoza na delo in z dela kot izhaja iz različnih pojasnil Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Računskega sodišča Republike Slovenije, po načelu najcenejši prevoz ob upoštevanju kriterija 2 km za posamezno najkrajšo pešpot ter eno uro časovne izgube v eno smer ob upoštevanju razpoložljivosti javnega prevoza glede na delovni čas. Zaradi napovedanega zahtevka sindikata prosite odgovore, ali navedena sodba vpliva na presojo pravilnosti odločanja pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela v konkretnih primerih, ki jih navajate v vašem zaprosilu.
Uvodoma pojasnjujemo, da lahko Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti posreduje le pojasnila glede izvajanja predpisov, ni pa pristojno za razlago določb zakonov ali kolektivnih pogodb. Ob tem poudarjamo, da so navedena pojasnila lahko v pomoč strokovni službi in delodajalcu, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega akta ali kolektivne pogodbe, še vedno pa je odločanje v konkretnem primeru v pristojnosti delodajalca.
Najprej podajamo splošna pojasnila glede sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 75/2019:
Sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 75/2019 ima neposredne posledice zgolj za pravdni stranki v konkretnem delovnopravnem sporu. Posredno pa vpliva tudi na vse zaposlene v javnem sektorju, ki imajo v kraju, kjer prebivajo na voljo javni prevoz, čeprav je le-ta dražji od javnega prevoza iz sosednjega kraja, ki je od bivališča oddaljeno manj kot vključno 2 kilometra. Stališče Vrhovnega sodišča v konkretnem delovnopravnem sporu je namreč naslednje: »V skladu s prvim odstavkom 168. člena ZUJF povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi (drugi odstavek 168. člena ZUJF). V skladu s sedmim odstavkom 168. člena ZUJF se povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev. Za toženo stranko velja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami). V spornem obdobju je bilo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela urejeno v 5. členu Aneksa h KP. Za odločitev v tem sporu sta relevantni določbi, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra (prvi odstavek 5. člena) in določba, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi (drugi odstavek 5. člena). ZUJF in Aneks tako določata enako: delavec je do povrnitve stroškov prevoza na delo in iz dela upravičen glede na razdaljo od kraja bivališča (in ne od neke druge točke, ki je od bivališča oddaljena manj kot dva km) do delovnega mesta, seveda pod pogojem, da ta razdalja znaša več kot dva km. Pravne podlage, ki urejajo povračilo stroškov prevozov na delo in iz dela, razdaljo dveh kilometrov upoštevajo le kot merilo, od katerega je odvisno, ali je delavec sploh…
