Danes je 26.8.2019
Input:

DDV v javnem sektorju

11.4.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Vsebino celotne klepetalnice si lahko v.pdf dokumentu prenesete TUKAJ >>>

 

Smo zasebni zavod, ki dela tudi na EU projektih, in sicer kot podizvajalec ali pa kot partner. V primeru, da smo partner, pridobimo na osnovi predložene prijavne dokumentacije odločbo, da se izvajanje tega projekta šteje za neobdavčljiv promet. Ločeno vodimo direktne stroške in prejeti računi niso predmet evidenc DDV, ravno tako zahtevki, na osnovi katerih pridobimo sredstva. Posredne stroške pa pripišemo v pogodbeno dogovorjenem % od vseh stroškov - običajno ob vmesnih obdobjih poročanja ali na koncu poslovnega leta. DDV od teh splošnih računov je bil odbit, kar pa je problem, ker za ta del ne bi smeli opraviti odbitka, vendar ob prejemu računov še ne vemo, koliko bomo pripisali neobdavčljivi dejavnosti. Ali je pravilno, da ko naredimo pripis splošnih stroškov neobdavčljivemu prometu, za ta del z interno listino popravimo tudi DDV?

V kolikor iz dejanskega stanja izhaja, da vaš javni zavod poleg obdavčljive opravlja tudi neobdavčljivo dejavnost, se pri odbijanju DDV uporabi ključ, ki sicer ni določen v DDV zakonodaji (običajno se v praksi sledi prihodkom). Po pojasnilu FURS se pri tem ključu lahko uporablja podoben način kot pri izračunavanju odbitnega deleža, kar pomeni, da se ga na primer uskladi ob koncu leta, ko so znani vsi podatki.

---

Imamo 2 vprašanji:

Vprašanje 1: zaposleni v javnem zavodu se udeležujejo konferenc oz. izobraževanj v tujini, v glavnem v EU. Države članice zelo različno obravnavajo to storitev, ene obdavčijo, druge ne. Mi samoobdavčitve v primeru teh storitev ne opravimo. Ker se te storitve nanašajo na javno službo ali EU projekte, za katere imamo od FURS potrdilo, da se štejejo za neobdavčljivo dejavnost, te račune ne vpisujemo v knjige DDV. Ali postopamo pravilno?

Vprašanje 2: smo javni zavod s področja naravovarstva in imamo izobraževalne ekskurzije tudi v druge države članice, kjer imamo lokalne strokovne vodiče. Za nas je to izobraževanje, ki ga potrebujemo pri delu. Kako z vidika DDV obravnavati prejeti račun za strokovno lokalno vodenje?

Odgovor 1: Presoja, ali vaš javni zavod obračunava DDV na podlagi samoobdavčitve pri prejetih storitvah ne sme biti odvisna od dejstva, da vaš javni zavod, ki je očitno identificiran za namene DDV, te storitve prejema za opravljanje svoje neobdavčljive dejavnosti (v zvezi s tem primeroma glejte vsebino 24. člena ZDDV-1), pač pa od vsebine storitve, ki jih vaš javni zavod prejme. Če gre v posameznem primeru za enkratne dogodke, ki ne potekajo v Sloveniji in se ta storitev obravnava kot vstopnina, potem se takšnega računa v slovenske DDV evidence ne poroča in se DDV ne obračunava (skladno s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 je kraj takšnih storitev tam, kjer prireditve dejansko potekajo). Če pa bi se ugotovilo, da se v posameznem primeru omenjeno posebno pravilo ne more uporabiti, uporabi se torej splošno, pa morate obračunati DDV skladno s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Žal je na področju storitev izobraževanj treba opozoriti še na veliko elementov, česar pa vam v tej obliki odgovora žal ne morem nuditi.

Odgovor 2: Menim, da je treba pri določanju kraja storitve vodiča uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 - če torej takšno storitev prejme javni zavod za potrebe svojega sedeža v Sloveniji, je do DDV upravičena Slovenija. To pa ne velja za račune, ki se nanašajo na storitev organizacije potovanja. Takšne storitve so obdavčene po sedežu izvajalca.

---

Javni vrtec dobavlja in zaračunava kosila zasebnemu vrtcu, ki ima odobritev programa s strani Ministrstva za šolstvo, subvencioniranje oskrbnin s strani ministrstva in občin je v primerjavi z javnimi vrtci 85 %. Zasebni vrtec je zavezanec za DDV od leta 2004, izračunava odbitni delež. Račune za oskrbnine izdaja kot oproščeno dejavnosti po 8. točki 42. člena ZDDV-1: »predšolska vzgoja,........ ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence«. Javni vrtec izdaja račune za dobavo kosil z DDV.

Naše mnenje je, da bi javni vrtec zaračunaval dobavo kosil, cena je nižja od tržnih cen, brez DDV - veza 42. člen ZDDV-1 in 65. člen PZDDV.

Če sta oba znotraj javne mreže, potem se z vami strinjam. Prosim, če si natančno preberete pojasnilo FURS št. 4230-411/2006-1, z dne 17. 11. 2006.

---

Iz drugega računovodskega servisa smo dobili javni zavod, ki je DDV zavezanec. Financira se delno iz MOL, delno iz ministrstva in delno iz razpisov, poleg tega pa ima še tržno dejavnost. Pri prevzemu dokumentacije smo ugotovili, da ne izračunavajo odbitnega deleža DDV, vodijo pa ločeno knjige DDV za projekt, financiran iz ministrstva, kjer ni pravice do odbitka DDV, za vse ostalo pa se DDV odbija 100 %.

Moje vprašanje: je to pravilno, glede na dejstvo, da prejemajo dotacije od MOL? Sama menim, da bi moral biti odbitni delež.

Žal mi siceršnja dejavnost javnega zavoda ni poznana in težko pomagam takole na hitro. Vsekakor je pravilno, če si javni zavod od nabav, ki bi se nanašale na opravljanje njegove neobdavčljive dejavnosti (npr. različni projekti, ki niso del siceršnje obdavčljive dejavnosti zavoda), ne odbija DDV. Prav je tudi, da v zvezi s tem