Delovna uspešnost (ZSTSPJS in aneksi h KP dejavnosti)

4.1.11.6 Delovna uspešnost (ZSTSPJS in aneksi h KP dejavnosti)

Strokovna sodelavka

Članek vsebuje predstavitev delovne uspešnosti na podlagi ZSTPJS ter

1. Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
2. Kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
3. Kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost za
4. dejavnost obvezne socialne varnosti
5. Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost v raziskovalni dejavnosti
6. Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost v dejavnosti vzgoje in izobraževanja
7. Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost v dejavnosti kulture
8. Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev v državni upravi, upravi pravosodnih organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti

Po novem sta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki sta se do 31. decembra 2025 izplačevali ločeno, združeni v eno delovne uspešnosti, ki je urejena v 30. do 33. členu ZSTSPJS.

30. člen ZSTSPJS (kriteriji in merila za izplačilo dela plače za delovno uspešnost)

Člen določa kriterije za presojanje doseganja nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca. Kriteriji so naslednji:

– kakovost,

– natančnost,

– samostojnost,

– obseg dela,

– učinkovitost dela,

– kot poseben kriterij se upošteva opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Podrobneje se kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost določijo s predpisom vlade, kolektivnimi pogodbami oziroma splošnimi akti, upoštevaje določbe tega zakona, ki veljajo za posamezne plačne stebre. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v okviru javnega sektorja, ki podrobneje določajo kriterije in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost, so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 6/26 z dne 30. 1. 2026.

31. člen ZSTSPJS (viri sredstev za del plače za delovno uspešnost)

Viri sredstev za del plače za delovno uspešnost pri posameznem uporabniku proračuna so:

1.

3 odstotki sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev od 1. januarja 2028, do 31. decembra 2027 pa na podlagi 119. člena ZSTSPJS, 2 odstotka sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev.

Pri določitvi sredstev za osnovne plače se pri posameznem uporabniku proračuna upoštevajo podatki o osnovnih plačah za posamezne mesece na ravni proračunskega uporabnika ali organizacijske enote. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se pri določitvi sredstev za osnovne plače javnih uslužbence ne upoštevajo sredstva za osnovne plače javnih uslužbencev plačne skupine B, saj se zanje na podlagi 57. člena ZSTSPJS obseg sredstev za del plače za delovno uspešnost oblikuje in izkazuje ločeno od sredstev za delovno uspešnost drugih javnih uslužbencev.

2.

Vsi prihranki sredstev za plače posameznega uporabnika proračuna, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela, ali nezasedenih delovnih mest.

Kot prihranki sredstev za plače posameznega uporabnika proračuna zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela se štejejo:

– prihranek, ki nastane zaradi razlike med plačo javnega uslužbenca in nadomestilom njegove plače v breme uporabnika proračuna,

– prihranek, ki nastane zaradi nadomestila plače, ki ne bremeni uporabnika proračuna, pri katerem je javni uslužbenec zaposlen,

– prihranek, ki nastane zaradi opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi posebnih predpisov na delovnih mestih, za katera so v finančnem načrtu zagotovljena sredstva za delo s polnim delovnim časom,

– prihranek, ki nastane zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, za katero le-ti niso upravičeni do nadomestila plače.

Prihranek sredstev v finančnem načrtu uporabnika proračuna zaradi nezasedenih delovnih mest se upošteva, če so delovna mesta v kadrovskem načrtu predvidena za zasedbo in so v finančnem načrtu zagotovljena sredstva za zasedbo teh delovnih mest ter delovna mesta niso zasedena oziroma so zasedena za krajši delovni čas.

3.

Sredstva projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ali sredstva za izvajanje posebnega projekta, ki ga je s svojim aktom določila vlada, in jih je zagotovil financer projekta.

4.

Če tako določa poseben zakon, so vir sredstev za del plače za delovno uspešnost lahko tudi večji prihodki, ki nastanejo zaradi večjega obsega opravljenih storitev in niso pridobljeni na trgu ali prihodki za izvajanje nalog, za katere so s posebnim zakonom na področju vzgoje in izobraževanja določena dodatna sredstva. V primeru plačila dela plače za delovno uspešnost iz sredstev, določenih v tem odstavku, ne velja omejitev iz prvega odstavka 33. člena ZSTSPJS, ki določa, da se del plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev lahko izplača največ v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu.

Posamezen uporabnik proračuna mora na letni ravni izplačati:

– v celoti obseg sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev (2 odstotka sredstev do 31. decembra 2027 in 3 odstotke sredstev od 1. januarja 2028) in

– najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače posameznega uporabnika proračuna, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela, ali nezasedenih delovnih mest.

32. člen (postopek ugotavljanja dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za delovno uspešnost se izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno.

Del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril, ki jih določata ZSTSPJS in aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklica, določi predstojnik ali poslovodni organ ali oseba, ki je javnemu uslužbencu nadrejena tako, da:

– najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest,

– iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.

Del plače za delovno uspešnost iz sredstev projekta se izplača javnim uslužbencem, ki so zaposleni za delo na projektu in javnim uslužbencem, ki opravljajo naloge na projektu.

Novost v zvezi z delovno uspešnostjo je tudi ta, da z javnim uslužbencem ni treba več sklepati dogovora o povečanem obsegu dela. O izplačilu dela plače za delovno uspešnost se za posamezno obdobje izplačevanja izda obvestilo, ki se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote in v katerem se navedejo:

– celoten obseg sredstev za izplačilo dela plače za delovno uspešnost po virih iz prvega odstavka 31. člena ZSTSPJS,

– javni uslužbenci, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost, z ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost zaradi opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest in ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo delovno uspešnost zaradi opravljanja dela na projektu, in

– višina izplačila dela plače za delovno uspešnost za posameznega javnega uslužbenca.

33. člen (višina dela plače za delovno uspešnost)

Novost je tudi v tem, da se povečuje del plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev na največ 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu (do 31. decembra 2025 največ 20 odstotkov). Del plače za delovno uspešnost iz sredstev posebnega projekta se lahko izplača največ v višini 50 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu. Skupaj iz obeh naslovov, in sicer dela plače za delovno uspešnost in za delo na posebnem projektu lahko javni uslužbence prejme izplačilo delovne uspešnosti največ v višini 50 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu. Ta omejitev ne velja, če je javnemu uslužbencu delovna uspešnost plačana iz vira sredstev po drugem odstavku 31. člena ZSTSPJS.

Višina izplačila dela plače za delovno uspešnost pa ni odvisna od števila dni prisotnosti javnega uslužbenca na delu v posameznem mesecu.

Pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1. januarja 2026 dalje

Na internetni strani Ministrstva za javno upravo (MJU) pod Plačni sistem je objavljen Pripomoček za izračun delovne uspešnosti od 1. januarja 2026 dalje skupaj z navodili za uporabo pripomočka. Kot je objavljeno na internetni strani MJU je pripomoček namenjen podpori proračunskim uporabnikom pri delitvi delovne uspešnosti po novih pravilih, ki se uporabljajo od 1. januarja 2026 dalje. Uporaba pripomočka je povsem neobvezna in ne narekuje, omejuje ali prejudicira vsebine oziroma odločitev proračunskih uporabnikov. Pripomoček predstavlja zgolj tehnično podporo, ki jo lahko proračunski uporabniki po lastni presoji uporabijo v predlagani obliki ali jo po potrebi prilagodijo svojim specifičnim potrebam.

Podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva

Kriterije in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost za dejavnost zdravstva in socialnega varstva določa Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 6/26 z dne 30. 1. 2026; v nadaljnjem besedilu: Aneks h KPZSV), sklenjen na podlagi 14., 73. in 74. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS) in 7. točke I. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21, 181/21, 136/22, 165/22,21/23 – popr, 99/24, 110/24, 13/25 – popr. in 92/25).

Aneks h KPZSV je začel veljati 31. januarja 2026.

1. člen (namen sklepanja)

Aneks h KPZSV med drugim določa kriterije in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost.

2. člen (obdobje izplačevanja delovne uspešnosti)

Del plače za delovno uspešnost se izplačuje mesečno.

Po predhodno pridobljenem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu se lahko del plače za delovno uspešnost izplačuje tudi trimesečno ali polletno.

3. člen (priporočena uporaba delovnega pripomočka)

Z namenom zagotovitve enotne prakse pri izplačilu delovne…