Danes je 14.12.2019
Input:

Letni dopust in regres za letni dopust po Zakonu o delovnih razmerjih z upoštevanjem Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2016 (ZUPPJS16)

7.12.2015, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.12 Letni dopust in regres za letni dopust po Zakonu o delovnih razmerjih z upoštevanjem Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2016 (ZUPPJS16)

Vanja Mavri

  • I. Letni dopust

I.1. Pridobitev pravice do letnega dopusta

V skladu s prvim odstavkom 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 in 78/2013-popr.; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delavec (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Javni uslužbenec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta.


Javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas 1. januarja 2016, ima za leto 2016 pravico do celotnega letnega dopusta.

Javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016, ima za leto 2016 pravico do celotnega letnega dopusta.

I.2. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, minimalno število dni letnega dopusta javnega uslužbenca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (drugi odstavek 159. člena ZDR-1).


Javni uslužbenec, katerega delovna obveznost je razporejena na štiri delovne dni v tednu, ima minimalni letni dopust v trajanju 16 delovnih dni.


Javni uslužbenec, katerega delovna obveznost je razporejena na šest delovnih dni v tednu, ima minimalni letni dopust v trajanju 24 delovnih dni.

I.2.1. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ima pravico do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (drugi odstavek 159. člena ZDR-1). ZDR-1 v drugem v povezavi s tretjim odstavkom 65. člena namreč določa, da ima javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja (torej tudi pravico do letnega dopusta) kot javni uslužbenec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Nadalje ZDR-1 v četrtem odstavku 65. člena določa, da ima javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR-1, torej do najmanj štirih tednov letnega dopusta.


Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, npr. za nedoločen čas in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za posamezno koledarsko leto pravico do celotnega letnega dopusta.


Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za leto 2016 pravico do celotnega letnega dopusta.


Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2016 do 30. junija 2016 in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za leto 2016 pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej do 6/12 letnega dopusta.

I.2.2. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA Z VEČ DELODAJALCI

Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa z več delodajalci tako, da pri vseh skupaj doseže polni delovni čas, določen z zakonom, je, upoštevaje določila drugega odstavka 159. člena ZDR-1 in določila drugega, tretjega ter četrtega odstavka 65. člena ZDR-1, upravičen do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Ob tem velja opozoriti še na 66. člen ZDR-1, po katerem se mora javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z več delodajalci, z delodajalci, med drugim, sporazumeti tudi o načinu izrabe letnega dopusta – ti so mu dolžni zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta, razen če bi jim to povzročilo škodo. Sporazum o načinu izrabe letnega dopusta in zagotovitev delodajalcev o sočasni izrabi letnega dopusta sta obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.


Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, npr. za polovični delovni čas z dvema delodajalcema, je pri vsakem od delodajalcev v skladu z merili, ki veljajo za določanje letnega dopusta pri posameznemu delodajalcu, upravičen najmanj do minimalnega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne (četrti odstavek 65. člena v povezavi z drugim odstavkom 159. člena ZDR-1), pri čemer morata delodajalca delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta (tretji odstavek 66. člena ZDR-1).

I.2.3. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA V POSEBNIH PRIMERIH

Tudi javni uslužbenci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa v posebnih primerih (to so javni uslužbenci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu – 67. člen ZDR-1) imajo, razen pravice do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (torej tudi pravico do letnega dopusta), kot javni uslužbenci, ki delajo polni delovni čas.


Javni uslužbenec s pravico do dela s polovičnim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (javni uslužbenec s priznano III. kategorijo invalidnosti), je upravičen do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, torej v minimalnem trajanju štirih tednov (četrti odstavek 65. člena v povezavi z drugim odstavkom 159. člena ZDR-1).

I.3. Dodatni dnevi letnega dopusta oziroma daljše trajanje letnega dopusta

ZDR-1 v drugem odstavku 159. člena določa minimalno število dni letnega dopusta, v tretjem in četrtem odstavku 159. člena pa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih javnemu uslužbencu že na podlagi samega zakona pripadajo DODATNI DNEVI LETNEGA DOPUSTA. Do najmanj treh dni dodatnega letnega dopusta je upravičen starejši javni uslužbenec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, do enega dodatnega dneva letnega dopusta pa javni uslužbenec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

DODATNE DNI LETNEGA DOPUSTA določajo poleg tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZDR-1 tudi:

  • tretji odstavek 151. člen ZDR-1 – do daljšega letnega dopusta so upravičeni javni uslužbenci, ki delajo ponoči,

  • 194. člen ZDR-1 – do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni so upravičeni javni uslužbenci, ki še niso dopolnili 18 let starosti,

  • 12. člen Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/2015; v nadaljnjem besedilu: ZUPPJS16) – predstavljeno v točki I.5.

I.4. Daljše trajanje letnega dopusta

Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR-1 se na podlagi prvega odstavka 160. člena ZDR-1 lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

I.5. Omejitev števila dni letnega dopusta in dodatni dnevi letnega dopusta za posebne pogoje dela – ZUPPJS16

Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem pripada v letu 2016 iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta (prvi odstavek 12. člena ZUPPJS16).


Javni uslužbenec, ki je torej iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev po zakonu oziroma kolektivni pogodbi v letu 2016 upravičen do npr. 38 dni letnega dopusta, bo na podlagi prvega odstavka 12. člena ZUPPJS16 upravičen le do 35 dni letnega dopusta.

Ne glede na omejitev iz prvega odstavka 12. člena ZUPPJS16, pa se lahko javnim uslužbencem v letu 2016 določi še dodatnih 15 dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah (drugi odstavek 12. člena ZUPPJS16).

Tako ima javni uslužbenec v letu 2016 na podlagi 12. člena ZUPPJS16 skupaj lahko največ 50 dni letnega dopusta.

I.6. Obveščanje o odmeri letnega dopusta

Delodajalec je na podlagi drugega v povezavi s četrtim in petim odstavkom 160. člena ZDR-1 dolžan javnega uslužbenca pisno obvestiti (lahko tudi po elektronski poti na elektronski naslov javnega uslužbenca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec) o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najkasneje do 31. marca.


Odprite vzorec v Wordu

Vzorec obvestila o letnem dopustu

Naslov/naziv