Danes je 15.11.2019
Input:

Letni dopust in regres za letni dopust v letu 2019

17.5.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.12 Letni dopust in regres za letni dopust v letu 2019

Vanja Mavri

Na področju letnega dopusta in regresa za letni dopust za leto 2019 se v primerjavi z letom 2018 spreminja višina regresa, ki jo določa Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, objavljen v Uradnem listu RS, št. 31/19 z dne 16. 5. 2019 in je začel veljati 17. 5. 2019. Več o tem v članku tukaj.

Spremembe v zvezi z regresom za letni dopust za leto 2019 pa prinašata tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) in Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F), oba objavljena v Uradnem listu RS, št. 28/19 z dne 3. 5. 2019. Na podlagi navedenih novel zakonov se za leto 2019 spreminja davčna obravnava izplačila regresa za letni dopust in posledično neto znesek regresa za letni dopust. Več o tem v članku tukaj.

I. Letni dopust

I.1. Pridobitev pravice do letnega dopusta

V skladu s prvim odstavkom 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delavec (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Javni uslužbenec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta.

Javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas 1. januarja 2019, ima za leto 2019 pravico do celotnega letnega dopusta.

Javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, ima za leto 2019 pravico do celotnega letnega dopusta.

I.2. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, minimalno število dni letnega dopusta javnega uslužbenca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega javnega uslužbenca (drugi odstavek 159. člena ZDR-1).

Javni uslužbenec, katerega delovna obveznost je razporejena na štiri delovne dni v tednu, ima minimalni letni dopust v trajanju 16 delovnih dni.

Javni uslužbenec, katerega delovna obveznost je razporejena na šest delovnih dni v tednu, ima minimalni letni dopust v trajanju 24 delovnih dni.

I.2.1. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ima pravico do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (drugi odstavek 159. člena ZDR-1). Drugi odstavek 65. člena ZDR-1 v povezavi s tretjim odstavkom 65. člena ZDR-2 namreč določa, da ima javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja (torej tudi pravico do letnega dopusta) kot javni uslužbenec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Nadalje četrti odstavek 65. člena ZDR-1 določa, da ima javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR-1, torej do najmanj štirih tednov letnega dopusta.

Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, npr. za nedoločen čas in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za posamezno koledarsko leto pravico do celotnega letnega dopusta.

Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za leto 2019 pravico do celotnega letnega dopusta.

Javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, npr. za obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2019 in za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima za leto 2019 pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej do 6/12 letnega dopusta.

I.2.2. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA Z VEČ DELODAJALCI

Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa z več delodajalci tako, da pri vseh skupaj doseže polni delovni čas, določen z zakonom, je, upoštevaje določila drugega odstavka 159. člena ZDR-1 in določila drugega, tretjega ter četrtega odstavka 65. člena ZDR-1, upravičen do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Ob tem velja opozoriti še na 66. člen ZDR-1, po katerem se mora javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z več delodajalci, z vsemi delodajalci sporazumeti tudi o načinu izrabe letnega dopusta – ti so mu dolžni zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta, razen če bi jim to povzročilo škodo. Sporazum o načinu izrabe letnega dopusta in zagotovitev delodajalcev o sočasni izrabi letnega dopusta sta obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Javni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, npr. za polovični delovni čas z dvema delodajalcema, je pri vsakem od delodajalcev v skladu z merili, ki veljajo za določanje letnega dopusta pri posameznemu delodajalcu, upravičen najmanj do minimalnega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne (četrti odstavek 65. člena ZDR-1 v povezavi z drugim odstavkom 159. člena ZDR-1), pri čemer morata delodajalca javnemu uslužbencu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta (tretji odstavek 66. člena ZDR-1).

I.2.3. Minimalno število dni letnega dopusta, do katerega je upravičen javni uslužbenec v primeru SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DELOVNI ČAS, KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA V POSEBNIH PRIMERIH

Tudi javni uslužbenci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa v posebnih primerih (to so javni uslužbenci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu – 67. člen ZDR-1) imajo, razen pravice do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (torej tudi pravico do letnega dopusta), kot javni uslužbenci, ki delajo polni delovni čas.

Javni uslužbenec s pravico do dela s polovičnim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (javni uslužbenec s priznano III. kategorijo invalidnosti), je upravičen do letnega dopusta v enakem obsegu kot javni uslužbenec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, torej v minimalnem trajanju štirih tednov (četrti odstavek 65. člena ZDR-1 v povezavi z drugim odstavkom 159. člena ZDR-1).

I.3. Dodatni dnevi letnega dopusta oziroma daljše trajanje letnega dopusta

ZDR-1v drugem odstavku 159. člena določa minimalno število dni letnega dopusta, v tretjem in četrtem odstavku 159. člena pa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih javnemu uslužbencu že na podlagi samega zakona pripadajo DODATNI DNEVI LETNEGA DOPUSTA. Do najmanj treh dni dodatnega letnega dopusta je upravičen starejši javni uslužbenec, invalid, javni uslužbenec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in javni uslužbenec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, do enega dodatnega dneva letnega dopusta pa javni uslužbenec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

DODATNE DNI LETNEGA DOPUSTA določajo poleg tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZDR-1 tudi:

- tretji odstavek 151. člen ZDR-1 – do daljšega