Danes je 21.6.2021

Input:

Letni dopust v javnem sektorju

9.4.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

2021.04.1.1 Letni dopust v javnem sektorju

Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

Pravico do letnega dopusta pridobi vsak delavec, ki sklene delovno razmerje, ne glede na to, ali je zaposlen za polni ali krajši delovni čas od polnega in ne glede na to ali je njegovo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen ali določen delovni čas. Pravico do letnega dopusta pridobi tudi delavec, ki je v delovnem razmerju na podlagi druge atipične oblike dela (vključno z agencijskim delom, delom na domu, javnimi deli, poslovodnimi osebami idr.). V praksi je v zvezi s pravico do letnega dopusta treba predvsem izhajati iz namena in narave te pravice. Iz narave pravice same izhaja, da je za njeno uresničevanje bistveno, da gre za prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine. Letni dopust je namenjen počitku, oddihu ter regeneraciji delavčevega zdravja in delovnih zmožnosti za delo v prihajajočem obdobju (skrb za delavčevo zdravje).

Minimalno število dni dopusta

Zakon o delovnih razmerjih (1) postavlja osnovni okvir glede pravice do letnega dopusta, pri čemer v 159. členu določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Letni dopust se torej za vsakega delavca odmeri glede na razporeditev delovnih dni v tednu za tega konkretnega delavca. Krajši delovni čas torej ne vpliva na število dni letnega dopusta, pri določanju števila dni se upošteva število delovnih dni v tednu delavca.

V praksi sicer lahko pride do krajše odmere letnega dopusta le, če ima delavec delovni čas razporejen na manjše število delovnih dni v tednu. Če ima delavec s polovičnim delovnim časom na primer delovno obveznost razporejeno samo na štiri delovne dni v tednu, bo imel glede na razporeditev delovnih dni 16 dni minimalnega dopusta (4 x 4 dni), če pa bi imel polovični delovni čas razporejen na pet dni v tednu po 4 ure na dan, pa bi imel 20 dni (4 x 5 dni) minimalnega letnega dopusta.

Dodaten dopust

Nadalje je v 159. členu ZDR-1 določeno, da starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima tudi pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Pravica iz četrtega odstavka 159. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, pripada materi in očetu, če izkažeta, da imata otroka, mlajšega od 15 let, ne glede na to, ali starši živi skupaj z otrokom ali ne. Dodatni dnevi zaradi zgornjih okoliščin se medsebojno ne izključujejo, temveč se seštevajo – delavcu pripada dodatno število dni letnega dopusta za vsako posamezno okoliščino. Navedeno izhaja tako iz jezikovne kot namenske razlage zakona, prav tako pa je to potrdila tudi sodna praksa (2).

V 160. členu ZDR-1 določa, da se daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Na tem mestu poudarjamo, da posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti, ki veljajo za javni sektor in zavezujejo delodajalce, dodatne dni letnega dopusta določajo glede na delovno dobo delavca, zahtevnost del, pogoje dela, ki jih delavec opravlja, glede na psihične obremenitve, socialne in zdravstvene razmere delavca. Dodatni dnevi dopusta pripadajo tudi delavcu, ki dopolni 50 let starosti, prav tako se dodatni dnevi dopusta odmerijo delavcem, ki delajo s citostatiki ali v območju virov ionizirajočega sevanja, itd. Kot na primer po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delavcu, ki je dopolnil 50 let, v skladu s 5. točko prvega odstavka 47. člena pripada 5 dni dodatnega dopusta. Ker je ureditev v kolektivni pogodbi ugodnejša za delavca, se mora v skladu z 9. členom ZDR-1 uporabiti določilo kolektivne pogodbe – da starejšemu delavcu, zaposlenemu v vzgoji in izobraževanju tako pripada 5 dni dodatnega dopusta. Tukaj opozarjamo, da se v tem primeru dnevi letnega dopusta ne morejo seštevati po