Pojasnilo državnega organa Marec 2018 navajamo v celoti:
»Vsebina
1. PRAVNA PODLAGA
2. SPLOŠNE DOLOČBE ZDR-1
2.1. PRIDOBITEV PRAVICE IN MINIMALNO TRAJANJE LETNEGA DOPUSTA – 159. ČLEN
2.2. DOLOČANJE DALJŠEGA TRAJANJA LETNEGA DOPUSTA - 160. ČLEN
2.3. SORAZMERNI DEL LETNEGA DOPUSTA - 161. ČLEN
2.4. IZRABA LETNEGA DOPUSTA - 162. ČLEN
2.5. NAČIN IZRABE LETNEGA DOPUSTA - 163. ČLEN.
2.6. NEVELJAVNOST ODPOVEDI PRAVICE DO LETNEGA DOPUSTA - 164. ČLEN
3. ODMERA ŠTEVILA DNI LETNEGA DOPUSTA PO ZDDO
3.1. ODMERA LETNEGA DOPUSTA PO KRITERIJU IZ 35. ČLENA
3.2. ODMERA LETNEGA DOPUSTA PO KRITERIJU IZ 36. ČLENA
3.3. ODMERA LETNEGA DOPUSTA PO KRITERIJU IZ 37. ČLENA
3.4. ODMERA LETNEGA DOPUSTA PO KRITERIJIH IZ 38. ČLENA
3.4.1. DELO V HRUPU, VROČINI, PRAHU IN VLAGI OZIROMA POD VPLIVOM VREMENSKIH RAZMER
3.4.2. VODENJE NOTRANJE ORGANIZACIJSKE ENOTE
3.4.3. SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE RAZMERE, KOT SO KRONIČNA IN DRUGA DALJŠA BOLEZEN, SKRB ZA OTROKE DO 10 LETA STAROSTI IN DRUGE RAZMERE, V KATERIH JAVNI USLUŽBENEC ŽIVI
3.5. ODMERA LETNEGA DOPUSTA PO KRITERIJIH IZ 39. ČLENA
3.5.1. POJEM "DELOVNI INVALID"
3.5.2. KRITERIJI ZA "TEŽJE TELESNO ALI ZMERNO, TEŽJE ALI TEŽKO DUŠEVNO PRIZADETE OSEBE"
1. PRAVNA PODLAGA
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU; Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/8, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – Zzavar-E) v prvem odstavku 5. člena določa:
"Za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače.".
V prehodni določbi ZJU, in sicer v 203. členu je določeno, da
"Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. naslednje določbe Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 - ZRPJZ, 70/97, 87/97 - ZPSDP in 38/99): I. poglavje, II. poglavje, (razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo), drugi odstavek 65. člena, V. in VI. poglavje;".
ZJU v prvem odstavku 16. člena določa:
"Pravice in obveznosti javnih uslužbencev iz delovnih razmerij se urejajo s predpisi s področja delovnih razmerij, s kolektivnimi pogodbami, s tem in drugimi zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi.".
Določba je skladna z 2. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US), ki določa:
"Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.".
3. člen ZJU določa: "Delodajalec je pravna oseba, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju. Delodajalec v državnem organu je Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost.".
Upoštevaje navedene pravne podlage ugotavljamo, da je področje določanja letnih dopustov za zaposlene v državni upravi urejeno s posebnim zakonom, to je Zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 - ZRPJZ, 70/97, 87/97 - ZPSDP in 38/99; v nadaljevanju: ZDDO), ki določa dolžino rednega letnega dopusta v členih 35 – 40.
Opozarjamo, da ZDDO vsebuje določbe glede določanja letnega dopusta ter se v tem delu v celoti uporabljajo določbe ZDDO, drugih določb glede letnega dopusta ZDDO ne vsebuje, zato se v ostalem uporabljajo določbe ZDR-1.
Stališče, da je področje odmere dopustov za zaposlene v državni upravi v celoti urejeno s posebnim zakonom (ZDDO), je v pravnomočni sodbi Pdp 766/2005-2 z dne 6. 7. 2006 zavzelo tudi Višje delovno in socialno sodišče:
"Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede vpliva Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) na odmero dopusta delavcem v državnih organih. Sodišče prve stopnje namreč najprej ugotovi, da za odmero letnega dopusta veljajo določbe ZDDO, nato pa zaključi, da je treba upoštevati tudi 159. člen ZDR, kljub določbi 2. člena ZDR. Tak zaključek je nerazumljiv, saj je uporaba ZDR po 2. členu izključena v primeru, ko je posamezno področje drugače urejeno z drugim zakonom.
Tožena stranka je sporno odločbo o odmeri letnega dopusta izdala v letu 2004, torej v času, ko je že veljal Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002). Ta v 1. točki 1. odstavka 203. člena določa, da prenehajo veljati določbe II. poglavja ZDDO, razen od 34. do 42. člena - to pa je ravno v delu, ki se nanaša na odmero letnega dopusta. V času sporne odmere je torej na podlagi ZJU področje odmere dopustov za delavce v državnih organih urejal ZDDO, zato ni bilo nobene potrebe za uporabo ZDR. Popolnoma jasno namreč 2. člen ZDR določa, da njegove določbe urejajo tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in zavodih, drugih organizacijah ter pri zasebnikih, ki opravljajo javno službo, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Navedeno pomeni, da se pri odmeri dopustov delavcem v državnih organih ne uporabljajo določbe ZDR, saj je to področje v celoti urejeno z ZDDO. Na tem področju ni bilo nobene zakonske praznine, ki bi jo bilo potrebno zapolnjevati z razlago zakonodaje in smiselno uporabo ZDR, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je določbo 38. člena ZDDO razlagalo skozi uporabo 159. člena ZDR. Tožena stranka je tudi sama pri odmeri dopusta očitno uporabila "kombinacijo" ZDD in ZDR, saj je tožnici po kriteriju otrok do 15 let starosti priznala dva dneva (kot to določa 3. odstavek 159. člena ZDR), kar je napačno. Ta napaka pa tožnici ni bila v škodo (kvečjemu v korist, saj ZDDO priznava pravico do dodatnega dopusta za otroke do 10 let starosti), končno število pripadajočih dni letnega dopusta pa je odmerjeno po določbah ZDDO."
Ker nova kolektivna pogodba za delavce v državni upravi še ni bila sklenjena, se še vedno uporablja ZDDO.
V primeru, kjer je to področje urejeno še s področnimi predpisi (npr. MORS) ali kolektivnimi pogodbami (npr. Policija), je potrebno upoštevati še specialno ureditev, pri čemer se uporabljajo ureditve od specialnejše k splošnejši (1).
Opomba 1: 1 "Glede vprašanj v zvezi z odmero letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1. Zaradi tega določb 2. odstavka 97.g člena ZObr o tem, da se zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko dopust poveča do 5 dni, ni mogoče razlagati tako, da se izraz starost enači z opredelitvijo starejšega delavca po ZDR-1. Ker 2. odstavek 97.g člena ZObr ni opredelil starosti, od katere je delavec upravičen do dodatnih dni letnega dopusta, tudi za delavce na obrambnem področju velja določba 2. odstavka 39. člena ZDDO in so ti delavci upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta že po dopolnjenem 50 letu starosti. Zato določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let starosti, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO. Tako je tožnik upravičen do dodatnih dni dopusta iz tega naslova." (VDSS sodba Pdp 1498/2014)
2. SPLOŠNE DOLOČBE ZDR-1 (2, 3)
Opomba 2: 2 Ministrstvo, ki je pristojno za podajo mnenja glede izvajanja posamezni določb ZDR-1, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za javno upravo pa v okviru gradiva podaja le povzetek zakonskih določb, pravne literature in sodne prakse.
Opomba 3: Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dostopen priročnik: Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/vodnik_po_pravic ah_iz_delovnega_razmerja/
2.1. PRIDOBITEV PRAVICE IN MINIMALNO TRAJANJE LETNEGA DOPUSTA – 159. ČLEN
Skladno z določbo prvega odstavka 159. člena ZDR-1 pridobi javni uslužbenec pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Takšna ureditev se razlikuje od ureditve, ki jo je poznal ZDR, in sicer da je bila pravica do (celotnega) letnega dopusta pogojena z določenim minimalnim prehodnim trajanjem (6 mesecev), pač pa nova ureditev dosledno izhaja iz sorazmernosti trajanja letnega dopusta v povezavi s trajanjem zaposlitve v koledarskem letu. Natančneje je sorazmernost opredeljena v 161. členu. Šesti odstavek 162. člena pa določa, da pridobi delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko…
