Danes je 31.7.2021

Input:

Najpogostejše napake ugotovljene pri notranjih revizijah za terjatve

21.6.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

2.43 Najpogostejše napake ugotovljene pri notranjih revizijah za terjatve

D.M.

Pravne osebe vrednotijo postavke v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi standardi, če ni z Zakonom o računovodstvu (ZR) ter drugimi predpisi določeno drugače.

Opredelitev kratkoročnih terjatev in pravila njihovega evidentiranja najdemo v:

- Slovenskem računovodskem standardu (2016) – SRS2016 5, ki obravnava terjatve,

- 9. členu Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18), glejte 5842/2003 Ur.l.RS ter

- 17. členu Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17, 82/18, 79/19 in 10/21), glejte 5088/2009 Ur.l.RS. V tem članku predstavljene najpogostejše napake, ki se ugotavljalo pri notranje reviziji terjatev.

Pri izvedbi postopkov notranje revizije se pogosto ugotavljajo napake na področju evidentiranja terjatev. Nekatere od njih so takšne narave, da vodijo v nepravilno izkazovanje postavk v bilanci stanja, nepravilno je izkazan tudi rezultat poslovanja proračunskega uporabnika. V nadaljevanju opisujemo nekaj najpogostejših napak pri pripoznavanju terjatev.

Začetno pripoznavanje terjatev

Terjatve se vrednotijo oziroma izkazujejo v zneskih, ki so razvidni iz ustreznih listin, na podlagi katere je bila terjatev pripoznana - pri notranjih revizijah je bilo ugotovljeno, da pripoznavanje terjatev nima ustreznih podlag, ki bi dokazali, da so se poslovni dejansko zgodili. Zaslediti je bilo primere, ko so bili računi ali zahtevki izdani na osnovi ustnega navodila nadrejenega, revizijska sled o tem, da se je poslovni dogodek dejansko zgodil, ni bila zagotovljena. Iz tega naslova obstaja tveganje fiktivnega prikazovanja terjatev.

V praksi se kot dan pripoznanja terjatve običajno uporabi kar dan izdaje računa, kar ni nujno pravilno: pogodbene pravice, povezane s terjatvijo, se namreč začnejo obvladovati na dan prevzema blaga, bodisi pri prodajalcu bodisi pri kupcu ali pa kje drugje. Če ne gre za prelom poslovnega leta, tak način običajno ne povzroča razlik v vrednosti terjatev.

Evidentiranje terjatev v skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava

Terjatve se evidentirajo na kontih:

- skupine 08 – dolgoročne terjatve iz poslovanja,

- skupine 09 – terjatve za sredstva dana v upravljanje,

- skupine 12 – kratkoročne terjatve do kupcev,

- skupine 13 – dani predujmi in varščine,

- skupine 14 – kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta,

- skupine 16 – kratkoročne terjatve iz financiranja,

- skupine 17 – druge kratkoročne terjatve.

Pri pregledu pravilnosti evidentiranja terjatev na ustrezne konte se je ugotavljalo, da vsebinsko terjatve niso bile evidentirane na pravilne analitične konte (npr. kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta so bile evidentirane na konte skupine 12 ali obratno, terjatve do kupcev so bile evidentirane na konte skupine 14, 16 ali 17). Zaradi tovrstnih napak pri evidentiranju, se ni pravilno izvedlo usklajevanje terjatev po 37. členu Zakona o računovodstvu, o čemer je več zapisano v nadaljevanju.

Prav tako je bilo velikokrat, sploh ob koncu leta zaslediti, da so bile terjatve evidentirane kot dolgoročne, kljub temu, da je bila njihova ročnost krajša od enega leta. Slovenski računovodski standard 5.7 opredeljuje: ”Terjatve se glede na zapadlost v plačilo razčlenjujejo na dolgoročne in kratkoročne. Na to razčlenitev ne vpliva razvidovanje predujmov med sredstvi v duhu Slovenskega računovodskega standarda 5.6., ki so praviloma kratkoročne terjatve. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo najkasneje v letu dni. Vse druge terjatve se štejejo kot dolgoročne. V bilanci stanja se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkoročne terjatve.“

Zaslediti je tudi nepravilnost pri vpisovanju podatkov o dolgoročnih terjatvah, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem letu v obrazec bilance stanja, saj jih je treba vpisati kot povečanje kratkoročnih terjatev in kratkoročnih obveznosti. Zakaj tako? Zato, ker je njihova ročnost dospelosti v plačilo v naslednjem letu krajša od enega leta in zato je prav, da je v bilanci