Pojasnilo državnega organa številka 0100-868/2012/1 navajamo v celoti:
»Ministrstvo za javno upravo je prejelo več vprašanj v zvezi z določitvijo plačnega razreda javnim uslužbencem iz plačne skupine B po prenehanju mandata, pri čemer se zastavlja tudi vprašanje teka napredovalnega obdobja.
Z namenom zagotovitve enotnega ravnanja proračunskih uporabnikov v tej zvezi, posredujemo naslednje pojasnilo:
V skladu s prvim odstavkom 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-uradno prečiščeno besedilo, 98/09 – ZIUZGK in 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11; v nadaljevanju ZSPJS) lahko javni uslužbenec na podlagi tega zakona napreduje na delovnem mestu oziroma nazivu v višji plačni razred. Izjema so javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B in na podlagi šestega odstavka 16. člena ZSPJS v času mandata niso upravičeni do napredovanja v višji plačni razred, se pa ti javni uslužbenci ocenjujejo.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 5/08, 91/08 in 113/09, v nadaljevanju: Uredba) v 9. členu določa način napredovanja javnih uslužbencev plačne skupine B (v nadaljevanju: direktorji) po prenehanju mandata. In sicer določa, da se direktorju ob prenehanju mandata, ob razporeditvi na novo delovno mesto, upošteva število napredovanj, ki bi jih lahko dosegel, če bi na tem delovnem mestu napredoval vsaka tri leta, pri čemer tako doseženi plačni razred ne sme presegati najvišjega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, na katerega je javni uslužbenec razporejen po prenehanju mandata.
Uredba torej predpisuje način določitve plače javnega uslužbenca na delovnem mestu, ki ga zasede po preteku mandata. Tako določa, da je javni uslužbenec upravičen do plačnega razreda, ki bi ga dosegel, če bi na delovnem mestu plačne skupine B, napredoval vsaka tri leta. Ker Uredba, razen določb o načinu določitve ocene javnega uslužbenca v času mandata, ne vsebuje posebnih določb, ki bi…
