Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Obračun plače javnega uslužbenca in funkcionarja, napotenega v tujino, po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju in Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

23.11.2016, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.2.2 Obračun plače javnega uslužbenca in funkcionarja, napotenega v tujino, po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju in Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Adam Šisernik

Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju vsebuje posebno poglavje “Plača javnega uslužbenca za delo v tujini“, ki določa, da se javnemu uslužbencu, napotenemu na delo v tujino, izračuna osnova za izračun plače za delo v tujini, ki je natančneje urejeno s posebno Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. V poglavju so navedeni dodatki za delo v tujini (tip izplačil R), povračila in nadomestila javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino (tip izplačil S), ki pa so natančneje določeni v omenjeni uredbi.

S spremembo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (v nadaljevanju Uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu številka 72/2015 z dne 29. 9. 2015 in začne veljati 1. 10. 2015, velja, da ta Uredba določa tudi plače funkcionarjev in ne le plače ostalih javnih uslužbencev.

Novosti sprememb in dopolnitev uredbe – Uradni list RS, št. 57/2013

Sprememba Uredbe je potrebna zaradi sklenjenega Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014, s katerim se je vlada z večino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dogovorila o znižanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. Posledično so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in aneksa št 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), s katerima se plače javnih uslužbencev in funkcionarjev znižujejo. Ker ZSPJS določa, da se plače javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge v tujini, določijo z uredbo vlade, je bilo treba zaradi zagotovitve enake obravnave in uveljavitve istih ukrepov tudi za javne uslužbence na delu v tujini spremeniti navedeno uredbo.

Spremenjena Uredba tako vključuje znižanje nominalnih osnov za delo v tujini po vzoru znižanja vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice ZSPJS in razpona med njimi. Nominalne osnove za delo v tujini se za obdobje od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014 znižujejo od 0,88% do 3,39%. Prav tako predlog uredbe ukinja dodatek za ženske nad 25 let delovne dobe v višini 0,10%.

Uredba je bila objavljena v Uradnem listu, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013. Ta uredba začne veljati 1. junija 2013.

Novosti sprememb in dopolnitev uredbe – Uradni list RS, št. 41/2012

Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev napoteni na delo v tujino je bilo potrebno pripraviti kot posledico sprejetega Dogovora o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014 z namenom zasledovanja cilja, zmanjšati primanjkljaj državnega proračuna pod mejo 3 % BDP.

Med ukrepi je tudi znižanje nominalnih osnov za 8 %. Nominalne osnove za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami uredbe se spremenijo oziroma dopolnijo 7., 20., 32., 33. in 34. člen. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na položajni dodatek, povračila stroškov za nastanitev, povračila stroškov prevoza na delo v kraju službovanja, povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene in pa spremembe nominalnih osnov za delo v tujini.

V 7. členu se je dodal sedmi odstavek, ki določa, da se nominalne osnove za delo v tujini iz Priloge 1 se znižajo za enak odstotek kot plače za delo v Republiki Sloveniji. Znižanje velja za enako obdobje kot za plače za delo v Republiki Sloveniji.

Enotna metodologija za vse javne uslužbence, napotene na delo v tujino

Proračun ministrstva in drugih organov in proračunskih uporabnikov

Sredstva za plače in druge prejemke ter povračila stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstev in drugih organov oziroma v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo s tako napotitvijo na podlagi sporazuma iz 15. člena Zakona o zunanjih zadevah ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih prejemkov zagotovi organ, ki javnega uslužbenca napoti na delo v tujino.

Sporazum

Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije se zagotavljajo tako, kakor to določa sporazum med organom, ki javnega uslužbenca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo.

Javni uslužbenci za čas razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v tujini). Poleg plače iz prejšnjega stavka so v tem času upravičeni do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.

Načelo dobrega gospodarjenja

Če obstaja možnost izbire med prejemki, ki jih zagotavlja institucija tuje države ali mednarodna organizacija, in prejemki, ki jih zagotavlja organ Republike Slovenije oziroma uporabnik proračuna, se predstojnik organa oziroma predstojnik uporabnika proračuna pri sklepanju sporazuma iz prejšnjega odstavka ravna po načelu dobrega gospodarjenja. Javni uslužbenci za čas razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v tujini). Poleg plače iz prejšnjega stavka so v tem času upravičeni do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.

Plača za delo v Sloveniji in plača za delo v tujini se izračunata in izplačata v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Glejte prispevek 4/1.2.1. Obračun plače javnega uslužbenca po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

Plača za delo v Sloveniji

Plača za delo v Sloveniji je plača, ki bi jo javni uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Republiki Sloveniji. Pri določitvi višine osnovne plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih. Pri izračunu plače za delo v Sloveniji se upošteva osnovna plača, korigirana za položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost. Plača za delo v Sloveniji se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje ali se mu spremeni kateri od upoštevanih dodatkov.

S spremembo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (v nadaljevanju Uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu številka 72/2015 z dne 29. 9. 2015 in začne veljati 1. 10. 2015, velja, da se javnemu uslužbencu, ki je napoten v tujino in v tem času napreduje, spremeni nominalna osnova. Uredba sama ne določa napredovanja, določajo pa ga področni predpisi. Če ti urejajo napredovanje, je to dopustno v tujini.

Plača za delo v Sloveniji služi kot podlaga za obračun:

  • prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače med delom v tujini,

  • nadomestila plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo,

  • nadomestila zaradi bolezni, poškodbe ali nege in spremstva družinskega člana od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe. Nadomestilo pripada za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in druge dela proste dneve, določene s predpisi v Republiki Sloveniji,

  • denarnega nadomestila za brezposelnost,

  • odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

  • odškodnine za neizrabljeni letni dopust pred prenehanjem delovnega razmerja,

  • dela plače za delovno uspešnost v tujini.

Plača za delo v Sloveniji se izplača v naslednjih primerih:

  • če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka prvega odstavka 37. člena uredbe.

  • zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve,

  • v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu.

Plača za delo v tujini

Plača za delo v tujini je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost.

Plača za delo v tujini se začne obračunavati z dnem razporeditve oziroma z dnem začetka opravljanja dela v tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve oziroma z dnem zaključka opravljanja dela v tujini.

Za javne uslužbence predstavništva začetek dela v tujini sporoči predstavništvo.

Plača za delo v tujini je določena za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek polnega delovnega časa.

Osnovna plača za delo v tujini

Osnova za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 1 pod šiframi T100001 ali T100002 ali T100003. Na delovno mesto pod šifro T100001 se uvrsti v tujino napotenega vrhovnega sodnika ali vrhovnega državnega tožilca, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napotenega višjega sodnika, višjega državnega tožilca ali državnega pravobranilca, na delovno mesto pod šifro T100003 pa se uvrsti v tujino napotene druge funkcionarje v pravosodnih organih.

Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov. V kolikor za posamezni kraj iz priloge 2 ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo uporablja OZN. Za vse kraje v določeni državi, za katere indeks ni določen v prilogi 2, velja indeks, ki je za 5% nižji od indeksa za glavno mesto določene države.

Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve trikrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov spremenijo 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra z zadnjim objavljenim indeksom OZN pred tem datumom. Če je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 ni ustreznega indeksa, ki bi omogočal izračun plače, se ta do dopolnitve priloge 2 z ustreznim indeksom obračunava na podlagi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.

Nominalne osnove za delo v tujini iz priloge 1 uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.

Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti EUR, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, ki je pristojen za javnega uslužbenca.

Vrste dodatkov za delo v tujini

Javnemu uslužbencu pripadajo za čas dela v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki za delo v tujini:

  • dodatek za oddaljenost,

  • dodatek za zahtevnost dela v tujini,

  • dodatek za opravljanje dodatnih nalog,

  • dodatek za nevarnost,

  • dodatek za posebne življenjske razmere v tujini,

  • dodatek za delovno dobo,

  • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,

  • položajni dodatek,

  • dodatek za pripravljenost in premestljivost.

Do dodatkov niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki te dodatke prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova. Dodatki iz uredbe se izplačujejo mesečno, razen, če je v uredbi določeno drugače. V nadaljevanju uredbe so natančno določeni vsi, zgoraj navedeni, dodatki.

Dodatki iz tretje, pete, sedme, osme, devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljevanju: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

Dodatki iz te uredbe se izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Dodatki iz tega člena, določeni v nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo nominalne osnove za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.

Dodatek za oddaljenost

Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:

  • za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100,20 EUR,

  • za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov 200,40 EUR in

  • za oddaljenost nad 5000 kilometrov 400,80 EUR.

  • za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100,85 EUR,

  • za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov 201,70 EUR in

  • za oddaljenost nad 5000 kilometrov 403,41 EUR.

Dodatek za zahtevnost dela v tujini

Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada:

  • javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,

  • policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih mirovnih misijah,

  • predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v predstavništvih v tujini.

  • pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih v skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini in

  • pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih) in

  • učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri mednarodnih organizacijah.

Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in lahko znaša do 10 % osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.

Dodatek za zahtevnost dela učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj poučuje. Dodatek znaša 2 % od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1 % od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.

Dodatek za opravljanje dodatnih nalog

Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih