4.1.1.8 Odgovori na vprašanja o napredovanju javnih uslužbencev
mag. Mojca Fon Jager
Javnemu uslužbencu, ki je bil za zasedbo delovnega mesta višji svetovalec izbran na javnem natečaju, lahko določimo višji plačni razred na podlagi prvega odstavka 22. člena ZSTSPJS.
Ali se javnemu uslužbencu lahko dodatno določi max. 5 plačnih razredov, glede na to, da je z izbiro na javnem natečaju imenovan v najnižji naziv višji svetovalec II. Lahko torej pridobi le plačne razrede znotraj naziva višji svetovalec II in ne več kot 5 plačnih razredov, saj bi potem moral biti imenovan v naziv višji svetovalec I? Na prejšnjem delovnem mestu pri prejšnjem delodajalcu je bil uvrščen višje, vendar je zasedal delovno mesto brez naziva (torej nima pridobljenega naziva višji svetovalec I). Upam da je vprašanje razumljivo.
ODGOVOR:
Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja - povezava.
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8826 ,
Vaše vprašanje se nanaša na prvi odstavek 22. člena, ki določa:
»22. člen
(možnost določitve višjega plačnega razreda)
(1) Javnega uslužbenca se lahko ob zaposlitvi znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če:
– ima najmanj toliko let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor ga predstojnik višje uvrsti na podlagi tega odstavka,
– ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi in
– so v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.«
Opozorili bi na obrazložitve členov novega plačnega zakona s strani pristojnega ministrstva, ki za prvi
odstavek 22. člena navaja, da se na tej podlagi javnemu uslužbencu lahko določi višja osnovna plača za do 10 plačnih razredov nad izhodiščnim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva pod določenimi pogoji, navedenimi v prvem odstavku tega člena, vendar je mogoče to podlago uporabiti zgolj ob zaposlitvi javnega uslužbenca v javnem sektorju.
Iz vašega zapisa pa je razumeti, da je bil izbrani kandidat za zaposlitev že zaposlen v javnem sektorju, saj ima iz tega naslova kot navajate že določena napredovanja, zato navedena pravna podlaga ni pravilna za določitev plače v vašem primeru.
Ponovno se obračamo na vas z vprašanjem, saj vašega odgovora na prejšnje vprašanje nismo čisto razumeli.
Javni uslužbenec, izbran na javnem natečaju za višjega svetovalca v dveh nazivih, do sedaj zaposlen v javnem sektorju na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ima pridobljeni 35. plačni razred na delovnem mestu brez naziva.
Kakšno plačo mu lahko določimo ob zaposlitvi na občini na delovnem mestu višji svetovalec (24 - 34. plačni razred).
Ga ob zaposlitvi uvrstimo v plačni razred na podlagi določil 22. člena ZSTSPJS ali moramo upoštevati njegovo dosedanjo pogodbo o zaposlitvi, v kolikor nam jo predloži? Na podlagi predložitve dosedanje pogodbe-doseženih plačnih razredov na prejšnjem delovnem mestu pri drugem delodajalcu ga tako uvrstimo v 34. plačni razred (to je končni plačni razred DM) ali pa glede na določilo sedmega odstavka 17. člena v 29. plačni razred (končni plačni razred naziva višji svetovalec II).
ODGOVOR:
V prejšnjem vprašanju ni bilo podanih dovolj podatkov, da bi lahko konkretno odgovorili, glede na vaše takratne navedbe pa ste za pravilno določitev plače novega sodelavca predlagali napačno zakonsko podlago, kar smo tudi napisali.
V vašem dopolnjenem vprašanju je jasno navedeno, da je izbran javni uslužbenec, ki je že sedaj zaposlen v javnem sektorju (ki je bil tudi preveden v nov plačni sistem s 1.1.2025) in bo prešel od drugega delodajalca v javnem sektorju ter se bo zaposlil na občini na delovnem mestu Višji svetovalec (delovno mesto je z nazivi), kot ste napisali je razpon plačnih razredov za to delovno mesto od 24 – 34. Navedli ste tudi, da gre za zaposlitev iz prejšnjega delovnega mesta, ki je bilo brez nazivov na novo delovno mesto, ki je z nazivi.
Da bi pravilno določili plačo je najprej potrebno preveriti ali je pri pogojih za zasedbo delovnega mesta pri določitvi stopnje izobrazbe na obeh delovnih mestih zahtevan isti tarifni razred.
Zakonska podlaga za določitev plačnega razreda ob prehodu na novo delovno mesto, ki je v istem ali nižjem tarifnem razredu je v ZSTSPJS določena v:
»17. člen
(1) Ob premestitvi ali ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pri istem ali pri drugem delodajalcu se javnemu uslužbencu upoštevajo že dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu, ki je v istem ali višjem tarifnem razredu. Plačni razred se določi tako, da se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu, doda izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta. Kadar se naloge opravljajo v nazivu, se število plačnih razredov napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel v nazivu, doda plačnemu razredu naziva.
Glede na to, da gre v vašem primeru na prehod iz delovnega mesta brez nazivov na delovno mesto z nazivi je zakonska podlaga prav tako v 17. členu:
(3) Če se javni uslužbenec z delovnega mesta brez nazivov premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, ki se opravlja v nazivih, javni uslužbenec ohranja število plačnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu.
Ker pa gre za zaposlenega, ki je že zaposlen v javnem sektorju, je pomembno tudi ugotoviti, kako je pridobil svoja napredovanja na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ob prevedbi v nov plačni sistem. Zato je pomembno Stališče št. 8, dosegljivo na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo: https://www.gov.si/teme/placni-sistem/
• Stališče št. 8 sprejeto na sestanku delovne skupine (7. 10. 2025)(docx, 20 KB)
V Stališču gre za izjemo od navedene zakonske podlage, ki jo določa 17. člen v primeru, ko se javni uslužbenec premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, za plačne razrede, pridobljene s prevedbo ali korekcijo, in sicer je v pojasnilu navedeno, da ne velja omejitev končnega plačnega razreda delovnega mesta ali naziva iz sedmega odstavka 17. člena ZSTSPJS, pod pogojem, da sta delovni mesti v isti plačni podskupini ali da gre za sorodni oziroma istovrstni delovni mesti. Tretji odstavek 97.člena ZSTSPJS, ki je podlaga za navedeno Stališče, namreč določa:
(3) Plačni razredi, pridobljeni s prevedbo ali korekcijo, ki presegajo izhodiščni plačni razred, delovnega mesta ali naziva, se štejejo za napredovanje. Za napredovanje se štejejo tudi plačni razredi, pridobljeni s prevedbo ali korekcijo, ki presegajo končni plačni razred delovnega mesta ali naziva. Časovno obdobje za napredovanje se z višjo uvrstitvijo na podlagi prevedbe ali korekcije ne prekine. Za prenos plačnih razredov iz tega odstavka ne velja sedmi odstavek 17. člena v primeru, ko se javni uslužbenec premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, če je to delovno mesto v isti plačni podskupini ali gre za sorodno oziroma istovrstno delovnemu mestu v drugi plačni podskupini. V primeru napredovanja v višji naziv na istem delovnem mestu za plačne razrede iz tega odstavka ne velja omejitev iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.
Če boste za vaš primer ugotovili, da lahko uporabite navedbe iz Stališča št. 8, je potrebno pri pravilni določitvi plače upoštevati tretji odstavek 17. člena (prenos plačnih razredov napredovanj na delovnem mestu brez naziva na delovno mesto z nazivi) in tretji odstavek 97. člena ZSTSPJS. Posebej pa bodite pozorni na zadnje tri odstavke v Stališču.
Na spletni strani Ministrstva za javno upravo – povezava:
So objavljena Pojasnila v zvezi z implementacijo novega plačnega sistema v javnem sektorju (9. 3. 2026) (docx, 109 KB),
kjer je na 15 strani več podobnih primerov, kot so navedeni v Stališču 8, ki so vam lahko v pomoč pri pravilni določitvi plačnega razreda novega sodelavca v vašem primeru.
Javni uslužbenec zaposlen v javnem sektorju na delovnem mestu brez naziva - vodja II (E097179), ki je v VII/2 tarifnem razredu ima 6 napredovanj (pridobljenih po 1. odstavku 22. člena ZSTSPJS).
Pri drugem delodajalcu v javnem sektorju je bil izbran na javnem natečaju za zasedbo delovnega mesta višji svetovalec v dveh nazivih - VS II (24-29) in VS I (25-34).
Za določitev plače mu moramo upoštevati tretji odstavek 17. člena ZSTSPJS - če javni uslužbenec z delovnega mesta brez nazivov sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v nižjem tarifnem razredu, ki se opravlja v nazivih, ohranja število plačnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu.
Kaj je pravilno?
- da prenese 6 napredovanj in ga uvrstimo v 30. plačni razred, v kateri naziv II ali I (glede na to, da število napredovanj presega najnižji naziv)?
- da ga uvrstimo le v 29. plačni razred (ker je to maksimum za višji svetovalec II) - potem pa izgubi en plačni razred?
ODGOVOR:
Novi plačni zakon, ki se je začel uporabljati s 1.1.2025, v tretjem odstavku 17. člena določa pravila ravnanja za primer, kot ste ga opisali:
»(3) Če se javni uslužbenec z delovnega mesta brez nazivov premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, ki se opravlja v nazivih, javni uslužbenec ohranja število plačnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu.«
Pristojno ministrstvo je v obrazložitvi členov za tretji odstavek 17. člena zapisalo…
