Danes je 29.5.2020

Input:

Organizacija požarne varnosti in interni akti delodajalca

1.4.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

2020.04.1.1 Organizacija požarne varnosti in interni akti delodajalca

mag. Brigita Rajšter Vranović

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11), ZVZD-1 vsem osebam, ki so navzoče v delovnem procesu (s pogodbo o zaposlitvi ali na podlagi druge pravne podlage, usposabljanje itd), zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, kamor sodi tudi področje varstva pred požarom.

Delodajalec mora v okviru svojega delovanja prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu in jih navesti v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec mora za vsako delovno mesto izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, in ugotoviti, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva, ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo. Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.

Normativne vidike varstva pred požarom najdemo predvsem v Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ , v nadaljevanju ZVPoz), to področje pa urejajo tudi mnogi drugi zakoni in pozakonski akti. Vsak delodajalec je dolžan upoštevati predpisane ukrepe varstva pred požarom s ciljem preprečevanja nastanka požarov in reševanja ljudi in premoženja, prav tako pa jih morajo spoštovati zaposleni oziroma vsi, ki se pojavijo v delovnem procesu.

Usposabljanje vseh delavcev za varstvo pred požarom

Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob: 1. nastopu dela; 2. premestitvi na drugo delovno mesto; 3. začetku opravljanja drugega dela; 4. spremembi ali uvajanju nove delovne opreme in 5. spremembi in uvajanju nove tehnologije. Pri usposabljanju se mora upoštevati tudi nove in spremenjene požarne nevarnosti in posebnosti delovnega mesta. Pomembno je, da se tovrstno znanje tudi (občasno) obnavlja. Delodajalec mora pri tem paziti, da usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom izvajajo oziroma opravljajo fizične ali pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja. Usposabljanje je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.

Vrsta, način in periodičnost usposabljanja za varstvo pred požarom je predpisano s posebnim Pravilnikom o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 32/11 in 61/11 – popr.). Po tem pravilniku mora delodajalec:

- zagotoviti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ter da je seznanjen s požarnim redom;

- določiti zaposlene, ki se usposobijo za gašenje tako, da lahko opravljajo požarno stražo pri delih, kjer v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred požarom, lahko opravljajo požarno stražo za gašenje usposobljene osebe;

- določiti število, vrste in način usposabljanja oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, glede na vrsto dejavnosti, požarno ogroženost in število zaposlenih v izmeni;

- poskrbeti za praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije v skladu s predpisi.

V poslovnih ali industrijskih objektih, kjer obstaja velika ali zelo velika požarna ogroženost, je treba zaposlene periodično usposabljati za varstvo pred požarom vsaki dve leti po opravljenem osnovnem usposabljanju; v objektih, kjer obstaja srednja ali srednja do povečana požarna ogroženost pa vsake tri leta. Na tri leta se izvaja tudi periodično usposabljanje in preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb, ki lahko opravljajo požarno stražo ter periodično usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije.

Usposabljanja se morajo udeležiti vsi zaposleni, sicer lahko delodajalec proti delavcu ukrepa z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Ukrepi varstva pred požarom

Ukrepe varstva pred požarom je treba načrtovati tako pri pripravi prostorskih aktov, graditvi objektov, ravnanju s požarno nevarnimi snovmi ter v prometu in naravnem okolju, kot tudi v delovnem okolju. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi je treba zmanjšati možnost nastanka požara, če pa že pride do njega, je treba zagotoviti varno reševanje in ukrepanje. Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da, kolikor je mogoče, preprečijo nastanek požara oziroma da ob požaru omejijo njegovo širjenje.

Ukrepe varstva pred požarom delimo na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

  1. Preventivni ukrepi so vsi gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost nastanka požara, če pa do njega pride, zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
  2. Aktivni ukrepi so vsi tehnični in organizacijski ukrepi za gašenje požara, npr. sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru.

Odgovornost za izvajanje ukrepov požarne varnosti

Po ZVPoz velja, da je vsaka fizična in pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovoren za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.

Odgovornost za varstvo pred požarom po ZVPoz tako nosi delodajalec, lahko pa za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti tudi ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Kot odgovorno osebo se lahko pooblasti tudi fizično osebo, ki ni zaposlena pri lastniku ali uporabniku. Pooblaščena odgovorna oseba mora biti ustrezno usposobljena za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

Interni akti delodajalcev za varstvo pred požarom

  1. Požarni red je ključni akt delodajalca, v katerem se določi vsebina, s katero