Pojasnilo državnega organa številka 007-442/2014-21 navajamo v celoti:
dne, 4.7.2014,je bil v Uradnem listu RS, št. 50/14,objavljenZakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S), ki je v skladu s končno določbo (8. člen) začel veljati naslednji dan po objavi, torej 5.7.2014.
ZSPJS-S vsebuje spremembe, ki se nanašajo na pravico oziroma obveznost vračila preveč izplačanih zneskov plač ter postopke vračila preveč izplačanih plač, ukrepe in pravno varstvo v inšpekcijskem nadzoru in zgornjo omejitev višine dodatkov iz naslova manj ugodnih delovnih pogojev in iz naslova nevarnosti in posebnih obremenitev.
I. RAVNANJE V PRIMERU NEZAKONITOSTI PRI DOLOČITVI OZIROMA IZPLAČILU PLAČE
ZSPJS-S v 1. členu spreminja 3.a člen zakona, ki ureja ravnanja v primeru plač, določenih v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Obsežnejše spremembe se nanašajo predvsem na pravico oziroma obveznost vračila preveč izplačanih zneskov plač ter postopek vračila preveč izplačanih zneskov plač in odškodninsko odgovornost osebe, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca. Novela nedvoumno določi, da se določbe, ki določajo ravnanja v primeru nezakonitosti, torej določbe 3.a člena zakona, uporabljajo tudi za javne uslužbence in funkcionarje, ki so imeli plačo izplačano v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami in v času ugotovitve te neskladnosti niso več zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju.
Določbe 3. a člena, ki urejajo postopek in pravice ter obveznosti javnih uslužbencev in delodajalcev v primeru premalo izplačanih plač ostajajo nespremenjene. Prav tako se ne spreminjajo določbe, ki urejajo postopek in pravno varstvo, v primerih, ko javni uslužbenec oziroma funkcionar ugotovi, da mu je plača izplačana v nasprotju z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
Določbe 3. a člena se uporabljajo tako v primerih, ko je napačno izplačilo plač posledica napačno določene plače, kot tudi v primerih, ko je plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja v individualnem delovno pravnem aktu pravilno določena, napačno izplačilo plače pa je posledica napačnega obračuna sicer pravilno določene plače.
Določbe novele ZSPJS-S ne posegajo v določbo 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr. – ZDR-1), ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih letih. V skladu z navedeno določbo terjatve iz naslova preveč in premalo izplačanih plač zastarajo v roku petih let.
1. Postopek v primeru ugotovljene neskladnosti določb o plači s strani delodajalca in v primeru preveč izplačanih plač
1.1. Pisno obvestilo in pisni predlog ustreznega individualnega akta
Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju plača določena v neskladju s tretjim odstavkom 3. člena zakona (v nadaljevanju neskladnost), torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, mora delodajalec javnega uslužbenca ali funkcionarja nemudoma pisno obvestiti o neskladnosti in obrazložiti svoje ugotovitve. Hkrati mu mora tudi izročiti pisni predlog ustreznega individualnega delovno pravnega akta (pogodbe o zaposlitvi, sklepa ali odločbe), s katerim se neskladnost odpravi in določi plača v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
1.2. Vračilo preveč izplačanih zneskov plač
Če je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju izplačana višja plača, kot bi mu pripadala na podlagi veljavnih predpisov in kolektivnih pogodb za delo na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali za opravljanje funkcije po odločbi ali sklepu, se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava. ZSPJS torej ne vsebuje posebne oziroma specialne pravne podlage za vračilo preveč izplačanih zneskov plač, temveč se za presojo utemeljenosti zahtevka upoštevajo splošna pravila civilnega prava.
Predmet vračila
Predmet vračila na podlagi 3. a člena zakona je:
- razlika med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo (razlika v osnovni plači, delu plače za delovno uspešnost in dodatkih) ter
- razlika med nadomestili plače v breme delodajalca (npr. nadomestila za praznik, dopust, boleznina do 30 delovnih dni), pri katerih je bila v osnovi za določitev višine nadomestila plače upoštevana preveč izplačana plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja in nadomestili plače v breme delodajalca, pri katerih je v osnovi za določitev višine nadomestila upoštevana zakonito določena plača.
Dogovor
Delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar se lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač. Delodajalec je dolžan javnega uslužbenca oziroma funkcionarja pisno pozvati k podpisu dogovora najkasneje v 30 dneh od vročitve pisnega obvestila o neskladnosti določb o plači. Navedeni rok je instrukcijski rok, ki veže delodajalca in prekoračitev tega roka ne pomeni izgube pravice opraviti dejanje (poziv k podpisu dogovora).
Oblika dogovora in vsebina:
Zakon določa obličnost dogovora, in sicer mora biti dogovor sklenjen v pisni obliki. Določene so tudi obvezne sestavine dogovora. Dogovor mora vsebovati obračun vračila preveč izplačanih zneskov plač, iz katerega mora izhajati način določitve razlike v plači in razlika v plači po vseh elementih obračuna plače, vključno z razliko v davkih in prispevkih za socialno varnost in razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost.
Obdobje in višina vračila:
Zakon določa obdobje, za katero se vračajo preveč izplačani zneski plač in najvišji znesek, ki ga javni uslužbenec oziroma funkcionar vrne v primeru sklenitve dogovora. In sicer se povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnim normativnim okvirom. Hkrati zakon določa, da znesek vračila ne sme presegati dvakratnika zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.
V obdobje vračila zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnim normativnim okvirom, se šteje zadnjih deset…
