13.1.6 Pravilnik o službenih potovanjih javnih uslužbencev, ki niso zaposleni v organih državne uprave
Vanja Mavri
Odprite vzorec v wordu.
Na podlagi 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) in _______________ člena Zakona ________________ (navesti morebitni področni zakon, ki pooblašča direktorja delodajalca za sprejem internih aktov delodajalca) je direktor _______________ javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, druge osebe javnega prava, ki je posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (navesti ustrezno), ter ob upoštevanju Kolektivne pogodbe _______________ (navesti kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca), po predhodnem mnenju sindikata, dne _______________ sprejel naslednji
PRAVILNIK O SLUŽBENIH POTOVANJIH JAVNIH USLUŽBENCEV
1. SLUŽBENO POTOVANJE
1. člen
Službeno potovanje je potovanje javnega uslužbenca iz kraja, kjer opravlja delo po pogodbi o zaposlitvi oziroma iz kraja, iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo in iz dela (to je kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela) v drug kraj z namenom opravljanja delovnih nalog ali zaradi izobraževanja.
2. NALOG ZA SLUŽBENO POTOVANJE
2. člen
Službeno potovanje se lahko opravi samo na podlagi naloga za službeno potovanje (v nadaljevanju: potni nalog). Potni nalog mora biti izdan pisno, podpiše ga direktor ali druga, od njega pooblaščena oseba.
Potni nalog se ne izda:
- če je javni uslužbenec napoten na opravljanje nalog ali na izobraževanje v kraj, v katerem opravlja delo po pogodbi o zaposlitvi,
- za prihod javnega uslužbenca, ki opravlja delo na domu, v kraj, kjer je njegovo delovno mesto, oziroma za prihod na sedež…