Danes je 26.8.2019
Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov

28.2.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov

Gordana Gliha Peter Kocjančič

1. Uvod

Ustava Republike Slovenije v 146. členu določa, da država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. Sestavljanje in predlaganje konsolidirane premoženjske bilance države in občin (v nadaljevanju PB) je določeno v 93. členu Zakona o javnih financah (ZJF). V 29. členu Zakona o računovodstvu (ZR) je določeno, da so podatki v bilanci stanja podlaga za izdelavo premoženjske bilance države. Temeljni podzakonski predpis, ki ureja postopke za pripravo PB in ki je pripravljen na podlagi 93. člena ZJF, je Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (3860/2013 Ur.l.RS). Premoženjske bilance za leto 2017 morajo zavezanci oddati na AJPES v skladu s 67. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819). Predložene podatke proračunski uporabniki potrdijo s kvalificiranim digitalnim potrdilom, več na spletni strani AJPES - elektronsko podpisovanje. Da bodo podatki PB pravilni in usklajeni, je treba upoštevati 36. člen ZR, ki določa, da morajo PU ob koncu leta obvezno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem. Navedeno se izvaja preko IOP obrazcev. Pri vnosu podatkov premoženjskih bilanc zato ponovno preverite neusklajenosti preteklega leta (tj. obrazec Partnerji povezava Neusklajeni zneski iz preteklega leta).

2. Napotki

Osnovne podatke, ki so potrebni za pripravo konsolidirane premoženjske bilance, pridobimo iz bilance stanja, poslovnih knjig in podrobnih podatkov bruto bilance. Bilanca stanja namreč le v skupni vrednosti prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki ni pobotano. Premoženjska bilanca pa je v bistvu konsolidirana bilanca stanja, kjer se izločijo posamezne terjatve in obveznosti med PU. Konsolidacija se izvaja na način, da je treba za vsako posamično terjatev ali obveznost do PU v obrazcu Partnerji vpisati ločeno vrstico z identifikacijo nasprotne stranke, ki je PU.

Zavezanci za pripravo premoženjske bilance so tisti zavezanci po Zakonu o računovodstvu, ki vodijo poslovne knjige na podlagi enotnega kontnega načrta, ki je predpisan s pravilnikom o EKN. Hkrati velja pravilo, da morajo biti zavezanci navedeni tudi v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (2247/2003 Ur.l.RS) oziroma v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Šifra PU je zelo pomemben podatek, zato je priporočljivo, da se šifranti partnerjev, ki so PU, dopolnijo s šifro PU. Vnos podatkov po partnerjih je možen preko šifre PU, davčne številke, matične številke ali naziva PU, in sicer na način, da se v vnosno polje izpolni katerikoli od navedenih podatkov.

Primeri nekaterih šifer PU, ki jih šole največkrat uporabljajo:

Šifra PU  Naziv  
33308  MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT  
69639  CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MOBILNOST IN evropske programe izobraževanja in usposabljanja  
16187  MINISTRSTVO ZA FINANCE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA  
38032  ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA  
27758  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP, nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

Zmotno pa je razmišljanje, da lahko PU identificiramo s šifro standardne klasifikacije sektorjev, saj niso vsi proračunski uporabniki uvrščeni v sektor S.13, temveč nekateri sodijo tudi v sektor S.11 (primer: dijaški domovi, domovi upokojencev) ali sektor S.12 (javna agencija za zavarovalni nadzor, javna agencija za trg vrednostnih papirjev). Prav tako se v premoženjsko bilanco ne vključuje tistih subjektov, ki sicer sodijo v sektor S.13, vendar ti niso uvrščeni v seznam oziroma register proračunskih uporabnikov (npr. Združenje občin, Skupnost občin, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol, Skupnost muzejev Slovenije, …).

Vse kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta oz. PU, za katere se sestavlja premoženjska bilanca, se skladno z 17. členom Pravilnika EKN (5088/2009 Ur.l.RS), uvrščajo na konte skupine 14 - kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta. To pravilo se nanaša na vse kratkoročne terjatve ne glede na podlago nastanka terjatev, razen terjatev iz naslova vračil preveč plačanih dajatev. Navedeno pravilo pa ne velja zgolj za PB, temveč se morajo po tem pravilu poslovni dogodki glede na nasprotno stranko poslovni dogodki razvrščati že tekom leta v poslovnih knjigah.

Vse kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta oz. PU, za katere se sestavlja premoženjska bilanca, se skladno z 27. členom Pravilnika EKN, uvrščajo na konte skupine 24 – kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta. To pravilo se nanaša na vse kratkoročne obveznosti ne glede na podlago nastanka obveznosti, razen obveznosti za obračunane dajatve. Navedeno pravilo pa ne velja zgolj za PB, temveč se morajo po tem pravilu izkazovati tekom leta vsi poslovni dogodki, tj. če gre za obveznost do PU, se obveznost izkazuje na kontih skupine 24.

V primeru, da bo med PB in bilanco stanja ugotovljena razlika v izkazovanju podatkov na kontih skupine 14 in 24, bo moral PU podati obrazložitev, zakaj pri vodenju poslovnih knjig ne upošteva določil Pravilnika EKN.

- Na skupinah kontov 14 se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov). Primer: osnovne šole morajo pri evidentiranju terjatev do drugih OŠ, vrtcev in ministrstva uporabiti konto skupine 14 in ne 12, enako storijo v primeru avansov.

- Na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov). Primer: če ima OŠ ali vrtec obveznost do Cankarjevega doma (za ogled predstave), se ta obveznost izkaže na kontih 24 in ne na kontih skupine 22.

Preplačila terjatev ali obveznosti

Skladno s Pravilnikom o EKN se preplačila obveznosti v poslovnih knjigah obravnavajo kot terjatve. To pomeni, da se preplačila obveznosti ne morejo obravnavati kot “negativne obveznosti“ niti v poslovnih knjigah niti v premoženjski bilanci. Enako velja tudi za preplačila terjatev, ki se v poslovnih knjigah obravnavajo kot obveznosti. Zaradi navedenega vnos negativnih vrednosti na strani obveznosti v premoženjsko bilanco in tudi bilanco stanja ni mogoč, saj že navedeni pravilnik pravi, da se preplačilo obveznosti obravnava kot terjatev in preplačilo terjatev obravnava kot obveznost.

Kvote zaposlovanja invalidov

Pri evidentiranju obveznosti iz naslova kvot zaposlovanja invalidov Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS za področje invalidov, skladno z zakonodajo, redno mesečno objavlja podatke - obveznost prispevka za kvoto ter plačila - na spletni strani https://www.svzinet.si/SVZINetLogin/Login.aspx .

Višino navedene obveznosti iz kvot zaposlovanja invalidov se ne ugotavlja preko informativnega izračuna (ki je objavljena na spletni strani http://www.jpi-sklad.si/skladi/invalidski-sklad/izracun-kvote/ ), temveč kot to predpisuje 8. člen Uredbe o določitvi kvot za zaposlovanje invalidov (827/2014 Ur.l.RS) preko aplikacije SVZI.NET, ki je dostopna na povezavi https://www.svzinet.si/SVZINetLogin/Login.aspx . Za dostop do te aplikacije si morajo PU pridobiti ustrezne pravice (dostop je možen preko digitalnega potrdila). Obveznost iz naslova kvot zaposlovanja invalidov se za leto 2017 izkazuje na kontu 23, kjer se tudi vključuje v pobot (tj. podobno kot obveznosti za RTV prispevek).

Sredstva ERAZMUS

Glede sredstev ERAZMUS je treba upoštevati navodila Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (tj. CEMPIUS).

Dolgoročne terjatve za sredstva Erazmus morajo OŠ vključiti v pobot preko kontov skupine 08 (AOP 019), kratkoročne terjatve za sredstva Erazmus pa se izkažejo na kontu 14. Ali gre za kratkoročno ali dolgoročno terjatev OŠ, je treba uskladiti pri IOP obrazcu.

Zgledi so prikazani spodaj.

Dolgoročne rezervacije

Skladno z določili ZR PU ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov v breme sredstev javnih financ. V primeru, da bo PU v obrazec BB pri AOP 089 (Dolgoročne rezervacije) vnesel podatek, bo obvezno moral vpisati tudi obrazložitev vnesenega zneska. V primeru najemnih pogodb je za te namene oblikovan odprt konto v podskupini kontov 922.

Ostali napotki

Pri dolgoročnih terjatvah ali dolgoročnih obveznostih Pravilnik EKN nalaga, da je treba znotraj posamezne skupine kontov zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročnih terjatev ali obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Navedeno pomeni, da bo znesek vnesen v obrazec BB lahko višji od njegove razčlenitve po PU v obrazcu Partnerji. Navedeno pomeni, da lahko skupen znesek nekega konta npr. skupine 96 pri javnem zavodu znaša 100.000 evrov, vendar gre od tega zneska le 20.000 evrov v pobot, ker gre za kredit javnega zavoda pri Eko skladu, ki je proračunski uporabnik. V obrazcu Partnerji bo zato javni zavod za navedeni primer torej 20.000 evrov izkazal vrstico s partnerjem Eko sklad.

Navedeno velja pri naslednjih skupinah kontov:

1. dolgoročno danih posojil in depozitov (konti skupine 07),

2. dolgoročnih terjatev iz poslovanja (konti skupine 08),

3. dolgoročnih obveznosti za prejete kredite od uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 96),

4. drugih dolgoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 97).

Poznavanje šifer proračunskih uporabnikov je pomembno tudi pri izkazovanju obveznosti za sredstva dana v upravljanje. Sredstva v lasti države ali občine se lahko dajejo v upravljanje. Proračunski uporabniki, ki so sredstva za delo prejeli v upravljanje s strani države, to v poslovnih knjigah in posledično v premoženjski bilanci izkažejo kot obveznost do resornega ministrstva. V primeru, da gre za sredstva prejeta s strani občine, se to izkaže kot obveznost do občine. Obveznosti za sredstva v upravljanju niso nikoli izkazana sama do sebe, temveč do ustanovitelja. Enako velja tudi za rezultat poslovanja.

Da bi kratkoročne ali dolgoročne terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na proračunske uporabnike pravilno izkazovali, je priporočljivo, da je šifrant partnerjev povezan s seznamom oziroma registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP. Navedeni seznam proračunskih uporabnikov je dostopen na njihovi spletni strani.

Poudarjamo, da se podatki v premoženjski bilanci razlikujejo od podatkov bilance stanja, in sicer:

- Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (zaradi uvoza podatkov iz analitičnih evidenc, kjer pa se tovrstne zadeve ne preknjižujejo, ampak se tudi za potrebe priprave bilance stanja ti podatki le vključijo v obrazec bilance stanja).

- Denarna sredstva subjektov, vključenih v sistem EZR, evidentira Upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev ZP – in kot obveznost do subjektov, vključenih v sistem EZR, ki se obrestuje. Subjekti, vključeni v sistem EZR, evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, medtem ko jih v poročilih, namenjenih konsolidaciji, izkazujejo kot terjatev do Upravljavca sredstev sistema EZR. Navedeno pomeni, da se v premoženjski bilanci stanje na podračunih PU ne izkaže na kontih skupine 11 temveč na kontih skupine 14d (npr. osnovna šola, vrtec, knjižnica, bolnišnica, zdravstveni dom, ...).

- Pri tem opozarjamo, da se denar na poti skladno s Pravilnikom EKN izkaže na kontih skupine 10 in ne 11.

- Posamezne skupine kontov so zaradi postopkov konsolidacije ali preverjanja podatkov z drugimi viri dodatno razčlenjene.

Skladno z Uredbo o poenotenju vpisov Republike Slovenije kot pravne osebe v sodnem registru in delniških knjigah javni zavodi v svojih evidencah ne morejo imeti delnic ali drugih vrednostnih papirjev, saj so jih bili dolžni prenesti na Republiko Slovenijo.

Priprava premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov z več ustanovitelji

Posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna (primer: javni zavod kot je osnovna šola, vrtec, inštitut, ...), ki upravljajo sredstva prejeta s strani različnih ustanoviteljev ali drugega proračunskega uporabnika, ki ni njegov ustanovitelj, za ta sredstva ne potrebujejo pripraviti ločenih delnih premoženjskih bilanc. Razdelitev sredstev v upravljanju se izkaže zgolj v eni premoženjski bilanci, in sicer v obrazcu Partnerji. Vnos se izvede preko več zaporednih vrstic, pri čemer bo vsaka od vrstic predstavljala ločeno obveznost do subjekta, katerega sredstva ima v upravljanju. Takšna premoženjska bilanca se bo nato vključila v skupno premoženjsko bilanco države (tj. v primeru, da gre za proračunskega uporabnika državnega proračuna) ali v skupno premoženjsko bilanco občine (tj. občine, kjer je sedež posrednega proračunskega uporabnika).

Vnos podatkov v skupine kontov 09 - terjatve za sredstva, dana v upravljanje PU državnega proračuna (AOP 022) ali terjatve za sredstva, dana v upravljanje PU občinskega proračuna (AOP 023), je od sedaj naprej kontroliran z vidika pripadnosti proračunu.

Priprava premoženjskih bilanc skupnih občinskih uprav

Skupna občinska uprava je sicer vpisana v register proračunskih uporabnikov kot neposredni proračunski uporabnik sedežne občine, vendar pa ne pripravi samostojne premoženjske bilance, temveč se o njenem premoženju poroča v premoženjski bilanci sedežne občine.

3. Oddaja premoženjskih bilanc

Premoženjsko bilanco proračunski uporabniki oddajo na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Navedeno je skladno s 67. členom ZIPRS1819 in 93. členom ZJF. Vnos podatkov je možen ročno ali preko uvoza v xml strukturi. Navodila za uvoz podatkov premoženjske bilance so na voljo na spletni strani AJPES.

Ko proračunski uporabnik vnaša podatke premoženjske bilance v spletni portal AJPES, ima premoženjska bilanca status “V delu“. Navedeni status pomeni, da so podatki shranjeni, vendar vnos še ni zaključen, zato jih ni možno oddati. Nemožnost oddaje je tudi takrat, če aplikacija opozori na logične napake, ki jih je treba preveriti, in sicer ali dodati obrazložitev ali pa napako odpraviti.

Pred oddajo premoženjske bilance se proračunskemu uporabniku v obrazcu Partnerji razkrije pregled neusklajenih pobotov v premoženjski bilanci preteklega leta. Posebna pozornost naj bo zato usmerjena pri vnosu partnerjev, s katerimi so bile v preteklem letu izkazana odstopanja. Namen teh razkritij je v tem, da se neusklajenosti odpravijo oziroma vsaj zmanjšajo.

4. Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc

Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc so proračunski uporabniki, ki so vpisani v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP, na zadnji dan v letu. ZJF določa, da so proračunski uporabniki neposredni proračunski uporabniki (to so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava) in posredni proračunski uporabniki (to so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina). Pri tem poudarjamo, da so zavezanci za oddajo premoženjske bilance tudi krajevne skupnosti, če imajo status pravne osebe in so zato vpisane v register proračunskih uporabnikov.

Na podlagi ZJF so torej zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc:

- neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), državni proračun ter Upravljavec sredstev sistema EZR države,

- občine, neposredni in posredni uporabniki občinskih proračunov, Upravljavci sredstev sistemov EZR občin.

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

5. Roki za oddajo

Roke za oddajo premoženjske bilance predpisuje 93. člen ZJF, ki ga je treba smiselno upoštevati v skladu z določbami 67. člena ZIPRS1819:

- Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES. Občinske uprave do 30. aprila v prihodnjem letu predloži AJPES premoženjsko bilanco občine v katero vključijo tudi premoženjske bilance neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin.

- Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES.

Za nepravočasno oddajo PB ali neoddajo PB so predpisane zakonsko določene kazni (in sicer peta točka prvega odstavka 108. člena ZJF).

6. Namen priprave premoženjske bilance

Namen priprave premoženjske bilance proračunskih uporabnikov je prikazati vrednost finančnega in stvarnega premoženja v lasti ustanoviteljev javnega zavoda in tudi vrednost obveznosti, ki jih ima javni zavod do drugih subjektov. Finančno premoženje so denarna sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter morebitne delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.

7. Pomen izvedbe letnega popisa za pripravo premoženjske bilance

V 36. členu ZR je predpisano, da morajo proračunski uporabniki konec leta obvezno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. To predstavlja popis dejanskega stanja,