Danes je 19.9.2019
Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov

18.2.2016, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov

Peter Kocjančič in Gordana Gliha

1. Uvod

Ustava Republike Slovenije v 146. členu določa, da država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. Sestavljanje in predlaganje konsolidirane premoženjske bilance države in občin (v nadaljevanju PB) je določeno v 93. členu Zakona o javnih financah. V 29. členu Zakona o računovodstvu je določeno, da so podatki v bilanci stanja podlaga za izdelavo premoženjske bilance države. Temeljni podzakonski predpis, ki ureja postopke za pripravo PB in ki je pripravljen na podlagi 93. člena ZJF, je Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin

Osnovne podatke, ki so potrebni za pripravo konsolidirane premoženjske bilance pridobimo iz bilance stanja. Pri sami konsolidaciji pa je potrebno izhajati iz poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah oziroma iz podatkov bruto bilance.

Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je definirana v 93. členu Zakona o javnih financah kot akt vlade, v katerem se prikaže konsolidirano stanje premoženja države in občin po stanju na dan 31. decembra tekočega leta. To je končna premoženjska bilanca, ki je rezultat več stopenj konsolidacije. V vsaki stopnji pripravi proračunski uporabnik svojo premoženjsko bilanco, ki je le delna oziroma vmesna faza, ki je potrebna za pripravo končne konsolidirane premoženjske bilance države in občin, ki jo vlada pošlje vsake dve leti v državni zbor. Premoženjsko bilanco zato lahko opredelimo kot računovodski izkaz (v ZJF je 93. člen v okviru 8. poglavja, ki govori o računovodstvu), saj je po vsebini enaka bilanci stanja in je namenjena prikazu podatkov o stvarnem in finančnem premoženju države in občin kot tudi obveznosti, ki jih imajo država in občine do drugih domačih in tujih dobaviteljev.

Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Pojma sredstva in premoženje se uporabljata kot sinonima, le da eden poudarja ekonomski vidik, drugi pa pravni vidik.

Sredstva, ekonomska razlaga, so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerim premoženjsko pravno razpolaga država, občina in proračunski uporabniki, ki imajo sredstva v lasti, in iz njih pričakujejo gospodarske koristi. Če so sredstva označena kot premoženje, je s tem poudarjen predvsem njihov pravo lastniški vidik pri čemer se njihova ekonomska vsebina ne spremeni. Premoženjska bilanca je v bistvu konsolidirana bilanca stanja – seštevek sredstev in virov sredstev iz bilanc stanja vseh tistih uporabnikov, ki jo morajo sestaviti, ne zajema pa sredstev in virov sredstev, ki izhajajo iz razmerij med njimi. Le-ta se pred pripravo končne PB konsolidirajo.

Zavezanci za pripravo premoženjske bilance so tisti zavezanci po Zakonu o računovodstvu, ki vodijo poslovne knjige na podlagi enotnega kontnega načrta, ki je predpisan s pravilnikom o EKN. Hkrati velja pravilo, da morajo biti zavezanci navedeni tudi v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov oziroma v register proračunskih uporabnikov.

Zavezanci za sestavo premoženjske bilance so:

- posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna,

- posredni in neposredni uporabniki občinskih proračunov,

- ožji deli občin,

- upravljavci denarnih sredstev sistema EZR države oziroma občin,

- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ),

- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),

- občine ter država.

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

Proračunskih uporabnikov pa ne moremo identificirati s šifro standardne klasifikacije sektorjev, saj niso vsi proračunski uporabniki uvrščeni v sektor S.13, temveč nekateri sodijo tudi v sektor S.11 ali sektor S.12. Prav tako se v premoženjsko bilanco ne vključuje tistih subjektov, ki sicer sodijo v sektor S.13, vendar ti niso uvrščeni v seznam oziroma register proračunskih uporabnikov (npr. Združenje občin, Skupnost občin, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol, Skupnost muzejev Slovenije, …).

Zaradi načina izvajanja konsolidacije se poslovni dogodki vezani na kratkoročne terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov, ki se navezujejo na proračunske uporabnike, skladno s 17. in 27. členom Pravilnika EKN izkazujejo na kontih skupine 14 oziroma 24. Navedeno ne velja za vračila preveč plačanih dajatev oziroma obveznosti za obračunane dajatve. To pomeni naslednje:

- na skupinah kontov 14 se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov);

- na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov).

Pri dolgoročnih terjatvah ali dolgoročnih obveznostih Pravilnik EKN nalaga, da je potrebno znotraj posamezne skupine kontov zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročnih terjatev ali obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Navedeno pomeni, da bo znesek vnesen v obrazec BB lahko višji od njegove razčlenitve po PU v obrazcu Partnerji. Navedeno pomeni, da je lahko skupen znesek nekega konta npr. skupine 96 pri javnem zavodu znaša 100.000 EUR, vendar gre od tega zneska le 20.000 EUR v pobot, ker gre za kredit javnega zavoda pri Eko skladu, ki je proračunski uporabnik. V obrazcu Partnerji bo zato javni zavod za navedeni primer torej 20.000 EUR izkazal vrstico s partnerjem Eko sklad.

Navedeno velja pri naslednjih skupinah kontov:

1. dolgoročno danih posojil in depozitov (konti skupine 07),

2. dolgoročnih terjatev iz poslovanja (konti skupine 08),

3. dolgoročnih obveznosti za prejete kredite od uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 96),

4. drugih dolgoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 97).

Poznavanje šifer proračunskih uporabnikov je pomembno tudi pri izkazovanju obveznosti za sredstva dana v upravljanje. Sredstva v lasti države ali občine se lahko dajejo v upravljanje. Proračunski uporabniki, ki so sredstva za delo prejeli v upravljanje s strani države, to v poslovnih knjigah in posledično v premoženjski bilanci izkažejo kot obveznost do resornega ministrstva. V primeru, da gre za sredstva prejeta s strani občine, se to izkaže kot obveznost do občine. Obveznosti za sredstva v upravljanju niso nikoli izkazana sama do sebe, temveč do ustanovitelja. Enako velja tudi za rezultat poslovanja.

Da bi kratkoročne ali dolgoročne terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na proračunske uporabnike pravilno izkazovali, je priporočljivo, da je šifrant partnerjev povezan s seznamom oziroma registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Navedeni seznam proračunskih uporabnikov je dostopen na njihovi spletni strani: http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

Poudarjamo, da se podatki v premoženjski bilanci razlikuje od podatkov bilance stanja, in sicer:

- Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (zaradi uvoza podatkov iz analitičnih evidenc, kjer pa se tovrstne zadeve ne preknjižujejo, ampak se tudi za potrebe priprave bilance stanja ti podatki le vključijo v obrazec bilance stanja).

- Denarna sredstva subjektov, vključenih v sistem EZR, evidentira Upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev ZP – in kot obveznost do subjektov, vključenih v sistem EZR, ki se obrestuje. Subjekti, vključeni v sistem EZR, evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, medtem ko jih v poročilih, namenjenih konsolidaciji, izkazujejo kot terjatev do Upravljavca sredstev sistema EZR. Navedeno pomeni, da se v premoženjski bilanci stanje na podračunih PU ne izkaže na kontih skupine 11 temveč na kontih skupine 14d (npr. osnovna šola, vrtec, knjižnica, bolnišnica, zdravstveni dom, ...).

- Posamezne skupine kontov so zaradi postopkov konsolidacije ali preverjanja podatkov z drugimi viri dodatno razčlenjene.

Priprava premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov z več ustanovitelji

Posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna (primer: javni zavod kot je osnovna šola, vrtec, inštitut, ...), ki upravljajo sredstva prejeta s strani različnih ustanoviteljev ali drugega proračunskega uporabnika, ki ni njegov ustanovitelj, za ta sredstva ni potrebno pripraviti ločenih delnih premoženjskih bilanc. Razdelitev sredstev v upravljanju se izkaže zgolj v eni premoženjski bilanci, in sicer v obrazcu Partnerji. Vnos se izvede preko več zaporednih vrstic, pri čemer bo vsaka od vrstic predstavljala ločeno obveznost do subjekta, katerega sredstva ima v upravljanju. Takšna premoženjska bilanca se bo nato vključila v skupno premoženjsko bilanco države (tj. v primeru, da gre za proračunskega uporabnika državnega proračuna) ali v skupno premoženjsko bilanco občine (tj. občine, kjer je sedež posrednega proračunskega uporabnika).

Primer: Vrtec, ki ima sedež v občini A, ima sredstva v upravljanju s strani občine A in občine B. V obrazcu Partnerji bo vrtec na kontih skupine 980 celotno vrednost razdelil med občino A in B, pri čemer bo vnos v dveh ločenih vrsticah, kjer se bo ena vrstica nanašala na obveznosti vrtca za sredstva v upravljanju do občine A in v druga vrstica do občine B. Delež razčlenitve opredeljuje ustanovitveni akt vrtca.

Priprava premoženjskih bilanc skupnih občinskih uprav

Skupna občinska uprava je sicer vpisana v register proračunskih uporabnikov kot neposredni proračunski uporabnik sedežne občine, vendar pa ne pripravi samostojne premoženjske bilance, temveč se o njenem premoženju poroča v premoženjski bilanci sedežne občine.

3. Oddaja premoženjskih bilanc

Premoženjsko bilanco proračunski uporabniki oddajo na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Navedeno je skladno z 69. členom ZIPRS1617 in 93. členom ZJF. Vnos podatkov je možen ročno ali preko uvoza v xml strukturi. Navodila za uvoz podatkov premoženjske bilance so na voljo na spletni strani AJPES http://www.ajpes.si/dokument.asp?id=1226&print=yes

Ko proračunski uporabnik vnaša podatke premoženjske bilance v spletni portal AJPES, ima premoženjska bilanca status »V delu«. Navedeni status pomeni, da so podatki shranjeni vendar vnos še ni zaključen, zato jih ni možno oddati. Nemožnost oddaje je tudi takrat, če aplikacija opozori na logične napake, ki jih je potrebno preveriti, in sicer ali dodati obrazložitev ali pa napako odpraviti.

Pred oddajo premoženjske bilance se proračunskemu uporabniku v obrazcu Partnerji razkrije pregled neusklajenih pobotov v premoženjski bilanci preteklega leta (novost za PB 2015). Posebna pozornost naj bo zato usmerjena pri vnosu partnerjev, s katerimi so bile v preteklem letu izkazana odstopanja. Namen teh razkritij je v tem, da se neusklajenosti odpravijo oziroma vsaj zmanjšajo.

V nadaljevanju se pri oddaji premoženjske bilance proračunski uporabnik srečuje z naslednjimi statusi:

- status »Pravilen«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik, sicer vnesel obrazce BB in »Partnerji« in vse potrebne obrazložitve, da so obrazci brez logičnih napak, ni pa jih še posredoval nadzorniku (tj. ministrstvu za finance) pregled. Popis vseh logičnih kontrol je dostopen na spletni strani http://www.ajpes.si/dokument.asp?id=1227&print=yes

- Status »Oddan – novo«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik oddal obrazce nadzorniku v pregled.

- Status »V pregledu«, ki pomeni, da je nadzornik prevzel obrazce v pregled.

- Status »Zahtevani popravki«, ki pomeni, da je nadzornik na obrazcih našel napake in želi dodatna pojasnila oziroma popravke.

- Status »Napake«, ki pomeni, da podatki ne izpolnjujejo vgrajenih zavezujočih kontrol.

- Status »Oddan – popravki«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik ponovno oddal obrazce nadzorniku v pregled.

- Status »Pregledano OK«, ki pomeni, da je nadzornik opravil pregled in da so podatki pravilni, oddani in zaklenjeni.

Proračunski uporabnik lahko on – line spremlja tekoča opozorila tekom oddaje premoženjske bilance. Vsa medsebojna komunikacija se hrani na spletnem portalu.

Iz navedenih statusov izhaja, da ko ima premoženjska bilanca status »Pregledano OK«, pomeni, da je postopek oddaje premoženjske bilance zaključen.

4. Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc

Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc so proračunski uporabniki, ki so vpisani v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP, na zadnji dan v letu. ZJF določa, so so proračunski uporabniki neposredni proračunski uporabniki (to so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava) in posredni proračunski uporabniki (to so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina). Pri tem poudarjamo, da so zavezanci za oddajo premoženjske bilance tudi krajevne skupnosti, če imajo status pravne osebe in so zato vpisane v register proračunskih uporabnikov.

Na podlagi ZJF so torej zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc:

- neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), državni proračun ter Upravljavec sredstev sistema EZR države,

- občine, neposredni in posredni uporabniki občinskih proračunov, Upravljavci sredstev sistemov EZR občin.

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

5. Roki za oddajo

Roke za oddajo premoženjske bilance predpisuje 93. člen ZJF, ki ga je potrebno smiselno upoštevati v skladu z določbami 61. člena ZIPRS, in sicer:

- Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES. Občinske uprave do 30. aprila v prihodnjem letu predloži AJPES premoženjsko bilanco občine v katero vključijo tudi premoženjske bilance neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin.

- Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES

6. Namen priprave premoženjske bilance

Namen priprave premoženjske bilance proračunskih uporabnikov je prikazati vrednost