Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov

8.3.2017, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov

Gordana Gliha Peter Kocjančič

1. Uvod

Ustava Republike Slovenije v 146. členu določa, da država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. Sestavljanje in predlaganje konsolidirane premoženjske bilance države in občin (v nadaljevanju PB) je določeno v 93. členu Zakona o javnih financah. V 29. členu Zakona o računovodstvu je določeno, da so podatki v bilanci stanja podlaga za izdelavo premoženjske bilance države. Temeljni podzakonski predpis, ki ureja postopke za pripravo PB in ki je pripravljen na podlagi 93. člena ZJF, je Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin

Osnovne podatke, ki so potrebni za pripravo konsolidirane premoženjske bilance pridobimo iz bilance stanja. Pri sami konsolidaciji pa je potrebno izhajati iz poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah oziroma iz podatkov bruto bilance.

Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je definirana v 93. členu Zakona o javnih financah kot akt vlade, v katerem se prikaže konsolidirano stanje premoženja države in občin po stanju na dan 31. decembra tekočega leta. To je končna premoženjska bilanca, ki je rezultat več stopenj konsolidacije. V vsaki stopnji pripravi proračunski uporabnik svojo premoženjsko bilanco, ki je le delna oziroma vmesna faza, ki je potrebna za pripravo končne konsolidirane premoženjske bilance države in občin, ki jo vlada pošlje vsake dve leti v državni zbor. Premoženjsko bilanco zato lahko opredelimo kot računovodski izkaz (v ZJF je 93. člen v okviru 8. poglavja, ki govori o računovodstvu), saj je po vsebini enaka bilanci stanja in je namenjena prikazu podatkov o stvarnem in finančnem premoženju države in občin kot tudi obveznosti, ki jih imajo država in občine do drugih domačih in tujih dobaviteljev.

Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Pojma sredstva in premoženje se uporabljata kot sinonima, le da eden poudarja ekonomski vidik, drugi pa pravni vidik.

Sredstva, ekonomska razlaga, so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerim premoženjsko pravno razpolaga država, občina in proračunski uporabniki, ki imajo sredstva v lasti, in iz njih pričakujejo gospodarske koristi. Če so sredstva označena kot premoženje, je s tem poudarjen predvsem njihov pravo lastniški vidik pri čemer se njihova ekonomska vsebina ne spremeni. Premoženjska bilanca je v bistvu konsolidirana bilanca stanja – seštevek sredstev in virov sredstev iz bilanc stanja vseh tistih uporabnikov, ki jo morajo sestaviti, ne zajema pa sredstev in virov sredstev, ki izhajajo iz razmerij med njimi. Le-ta se pred pripravo končne PB konsolidirajo.

Zavezanci za pripravo premoženjske bilance so tisti zavezanci po Zakonu o računovodstvu, ki vodijo poslovne knjige na podlagi enotnega kontnega načrta, ki je predpisan s pravilnikom o EKN. Hkrati velja pravilo, da morajo biti zavezanci navedeni tudi v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov oziroma v register proračunskih uporabnikov.

Zavezanci za sestavo premoženjske bilance so:

- posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna,

- posredni in neposredni uporabniki občinskih proračunov,

- ožji deli občin,

- upravljavci denarnih sredstev sistema EZR države oziroma občin,

- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ),

- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),

- občine ter država.

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

Proračunskih uporabnikov pa ne moremo identificirati s šifro standardne klasifikacije sektorjev, saj niso vsi proračunski uporabniki uvrščeni v sektor S.13, temveč nekateri sodijo tudi v sektor S.11 ali sektor S.12. Prav tako se v premoženjsko bilanco ne vključuje tistih subjektov, ki sicer sodijo v sektor S.13, vendar ti niso uvrščeni v seznam oziroma register proračunskih uporabnikov (npr. Združenje občin, Skupnost občin, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol, Skupnost muzejev Slovenije, …).

Zaradi načina izvajanja konsolidacije se poslovni dogodki vezani na kratkoročne terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov, ki se navezujejo na proračunske uporabnike, skladno s 17. in 27. členom Pravilnika EKN izkazujejo na kontih skupine 14 oziroma 24. Navedeno ne velja za vračila preveč plačanih dajatev oziroma obveznosti za obračunane dajatve. To pomeni naslednje:

- na skupinah kontov 14 se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov). Primer: osnovne šole morajo pri evidentiranju projektov tradicionalen slovenski zajtrk, shema šolskega sadja, ...: pravilno izkazovati prihodke in odhodke ter v obračunskem obdobju uporabiti časovne razmejitve. Nastalim stroškom se pripoznajo prihodki, čeprav dejanskih računov oz. zahtevkov šola še ni mogla izdati. To pomeni:

- da šola v letu 2016 šola knjiži stroške 46/220, plačilo 220/110, evidenčne odhodke 402/499 in vnaprej vračunane prihodke 19/76;

- medtem ko v letu 2017 pa knjiži zahtevek financerju 14/19, prejem sredstev 110/14 in evidenčne prihodke 799/7404.

- na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov).

Pri dolgoročnih terjatvah ali dolgoročnih obveznostih Pravilnik EKN nalaga, da je potrebno znotraj posamezne skupine kontov zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročnih terjatev ali obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Navedeno pomeni, da bo znesek vnesen v obrazec BB lahko višji od njegove razčlenitve po PU v obrazcu Partnerji. Navedeno pomeni, da je lahko skupen znesek nekega konta npr. skupine 96 pri javnem zavodu znaša 100.000 EUR, vendar gre od tega zneska le 20.000 EUR v pobot, ker gre za kredit javnega zavoda pri Eko skladu, ki je proračunski uporabnik. V obrazcu Partnerji bo zato javni zavod za navedeni primer torej 20.000 EUR izkazal vrstico s partnerjem Eko sklad.

Navedeno velja pri naslednjih skupinah kontov:

1. dolgoročno danih posojil in depozitov (konti skupine 07),

2. dolgoročnih terjatev iz poslovanja (konti skupine 08),

3. dolgoročnih obveznosti za prejete kredite od uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 96),

4. drugih dolgoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 97).

Poznavanje šifer proračunskih uporabnikov je pomembno tudi pri izkazovanju obveznosti za sredstva dana v upravljanje. Sredstva v lasti države ali občine se lahko dajejo v upravljanje. Proračunski uporabniki, ki so sredstva za delo prejeli v upravljanje s strani države, to v poslovnih knjigah in posledično v premoženjski bilanci izkažejo kot obveznost do resornega ministrstva. V primeru, da gre za sredstva prejeta s strani občine, se to izkaže kot obveznost do občine. Obveznosti za sredstva v upravljanju niso nikoli izkazana sama do sebe, temveč do ustanovitelja. Enako velja tudi za rezultat poslovanja.

Da bi kratkoročne ali dolgoročne terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na proračunske uporabnike pravilno izkazovali, je priporočljivo, da je šifrant partnerjev povezan s seznamom oziroma registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Navedeni seznam proračunskih uporabnikov je dostopen na njihovi spletni strani.

Poudarjamo, da se podatki v premoženjski bilanci razlikuje od podatkov bilance stanja, in sicer:

- Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (zaradi uvoza podatkov iz analitičnih evidenc, kjer pa se tovrstne zadeve ne preknjižujejo, ampak se tudi za potrebe priprave bilance stanja ti podatki le vključijo v obrazec bilance stanja).

- Denarna sredstva subjektov, vključenih v sistem EZR, evidentira Upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev ZP – in kot obveznost do subjektov, vključenih v sistem EZR, ki se obrestuje. Subjekti, vključeni v sistem EZR, evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, medtem ko jih v poročilih, namenjenih konsolidaciji, izkazujejo kot terjatev do Upravljavca sredstev sistema EZR. Navedeno pomeni, da se v premoženjski bilanci stanje na podračunih PU ne izkaže na kontih skupine 11 temveč na kontih skupine 14d (npr. osnovna šola, vrtec, knjižnica, bolnišnica, zdravstveni dom, ...).

- Posamezne skupine kontov so zaradi postopkov konsolidacije ali preverjanja podatkov z drugimi viri dodatno razčlenjene.

Priprava premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov z več ustanovitelji

Posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna (primer: javni zavod kot je osnovna šola, vrtec, inštitut, ...), ki upravljajo sredstva prejeta s strani različnih ustanoviteljev ali drugega proračunskega uporabnika, ki ni njegov ustanovitelj, za ta sredstva ni potrebno pripraviti ločenih delnih premoženjskih bilanc. Razdelitev sredstev v upravljanju se izkaže zgolj v eni premoženjski bilanci, in sicer v obrazcu Partnerji. Vnos se izvede preko več zaporednih vrstic, pri čemer bo vsaka od vrstic predstavljala ločeno obveznost do subjekta, katerega sredstva ima v upravljanju. Takšna premoženjska bilanca se bo nato vključila v skupno premoženjsko bilanco države (tj. v primeru, da gre za

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih