Danes je 19.10.2019
Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov

14.1.2015, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov

Peter Kocjančič in Gordana Gliha

1. Uvod

Premoženjsko bilanco proračunskih uporabnikov lahko opredelimo kot računovodski izkaz (saj je njena opredelitev podana v osmem poglavju zakona o javnih financah, ki govori o računovodstvu), in sicer kot delno konsolidirano bilanco stanja, tj. seštevek sredstev in virov sredstev iz bilanc stanja, ne vključuje pa tistih sredstev in virov sredstev, ki izvirajo iz razmerij med proračunskimi uporabniki istega proračuna (državnega oziroma občinskega), ker se le ta pobotajo.

Za pravilno izdelavo premoženjskih bilanc proračunskih uporabnikov je potrebno pravilno izkazovanje poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah. Proračunski uporabniki morajo morajo pri evidentiranju poslovnih dogodkov uporabljati enoten kontni načrt, kot ga predpisuje Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/2009, v nadaljevanju Pravilnik EKN).

Zaradi načina izvajanja konsolidacije se poslovni dogodki vezani na kratkoročne terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov, ki se navezujejo na proračunske uporabnike, skladno s 17. in 27. členom Pravilnika EKN izkazujejo na kontih skupine 14 oziroma 24. Navedeno ne velja za vračila preveč plačanih dajatev oziroma obveznosti za obračunane dajatve. To pomeni naslednje:

- na skupinah kontov 14 se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov);

- na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov).

Pri dolgoročnih terjatvah in obveznostih pa je potrebno za poslovne dogodke, ki se nanašajo na proračunske uporabnike znotraj posamezne skupine kontov zagotoviti ločeno izkazovanje. To pomeni, če se spodaj navedene dolgoročne terjatve ali obveznosti navezujejo na proračunske uporabnike, je znotraj posamezne skupine kontov potrebno vzpostaviti ločeno evidentiranje,in sicer:

1. dolgoročno danih posojil in depozitov (konti skupine 07),

2. dolgoročnih terjatev iz poslovanja (konti skupine 08),

3. kratkoročnih terjatev do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 14),

4. kratkoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (kotni skupine 24),

5. sklada premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti (konti skupine 94),

6. dolgoročnih obveznosti za prejete kredite od uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 96),

7. drugih dolgoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 97),

8. obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje (konti skupine 98).

Poznavanje šifer proračunskih uporabnikov je pomembno tudi pri izkazovanju obveznosti za sredstva dana v upravljanje. Sredstva v lasti države ali občine se lahko dajejo v upravljanje. Proračunski uporabniki, ki so sredstva za delo prejeli v upravljanje s strani države, to v poslovnih knjigah in posledično v premoženjski bilanci izkažejo kot obveznost do resornega ministrstva. V primeru, da gre za sredstva prejeta s strani občine, se to izkaže kot obveznost do občine. Obveznosti za sredstva v upravljanju niso nikoli izkazana sama do sebe, temveč do ustanovitelja. Enako velja tudi za rezultat poslovanja.

Da bi kratkoročne ali dolgoročne terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na proračunske uporabnike pravilno izkazovali, je priporočljivo, da je šifrant partnerjev povezan s seznamom oziroma registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Navedeni seznam proračunskih uporabnikov je dostopen na njihovi spletni strani: http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127

Proračunskih uporabnikov pa ne moremo identificirati s šifro standardne klasifikacije sektorjev, saj niso vsi proračunski uporabniki uvrščeni v sektor S.13, temveč nekateri sodijo tudi v sektor S.11 ali sektor S.12. Prav tako se v premoženjsko bilanco ne vključuje tistih subjektov, ki sicer sodijo v sektor S.13, vendar ti niso uvrščeni v seznam oziroma register proračunskih uporabnikov (npr. Združenje občin, Skupnost občin, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol, Skupnost muzejev Slovenije, …).

2. Pravne podlage za pripravo premoženjske bilance

- Ustava RS (146. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006),

- Zakon o javnih financah (93. člen, Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4 (14/2013 - popr. in 101/2013), v nadaljevanju ZJF,

- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C),

- Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 59/10 in 111/13, v nadaljevanju ZOPSPU),

- Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št. 106/13 in 94/14), v nadaljevanju Pravilnik PB,

- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (61. člen, Uradni list RS, št. 101/2013, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1 in 38/14, 84/14), v nadaljevanju ZIPRO,

- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/2009, 58/2010, 104/2010, 104/2011, 97/2012, 108/2013 in 94/14), v nadaljevanju Pravilnik o EKN,

- Pravilnik o vodenju računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 120/2007, 104/2009), v nadaljevanju Pravilnik EZR,

- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/2002, 21/2003, 134/2003, 126/2004, 120/2007, 124/2008, 58/2010, 60/2010-popr., 104/2010, 104/2011),

- Pravilnik o poročanju o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema enotnega zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 62/2014),

- Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe (Uradni list RS, št. 62/14).

Kaj so spremembe Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št. 94/14)?

Spremembe in novosti pri pripravi premoženjskih bilanc vezanih na spremembe in dopolnitve Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin

Za oddajo premoženjske bilance na dan 31.12.2014 so uvedene nekatere spremembe. Ena od teh se navezuje na ukinitev priprave delnih premoženjskih bilanc. To pomeni, da posrednim proračunskim uporabnikom državnega ali občinskega proračuna (primer: javni zavod kot je osnovna šola, vrtec, inštitut, ...), ki upravljajo sredstva prejetih s strani različnih ustanoviteljev ali drugega proračunskega uporabnika, ki ni njegov ustanovitelj, za ta sredstva ni potrebno pripraviti ločenih delnih premoženjskih bilanc. Razdelitev sredstev v upravljanju se po novem izkaže zgolj v eni premoženjski bilanci, in sicer v obrazcu Partnerji. Vnos se izvede preko več zaporednih vrstic, pri čemer bo vsaka od vrstic predstavljala ločeno obveznost do subjekta, katerega sredstva ima v upravljanju. Takšna premoženjska bilanca se bo nato vključila v skupno premoženjsko bilanco države (tj. v primeru, da gre za proračunskega uporabnika državnega proračuna) ali v skupno premoženjsko bilanco občine (tj. občine, kjer je sedež posrednega proračunskega uporabnika).

Primer: Vrtec, ki ima sedež v občini A ima sredstva v upravljanju s strani občine A in občine B. V obrazcu Partnerji bo vrtec na kontih skupine 980 celotno vrednost razdelil med občino A in B, pri čemer bo vnos v dveh ločenih vrticah, kjer se bo ena vrstica nanšala na obveznosti vrtca za sredstva v upravljanju do občine A in v druga vrtica do občine B. Delež razčlenitve opredeljuje ustanoviteven akt vrtca.

Naslednja novost se nanaša na vključevanje premoženja skupnih občinskih uprav. Skupna občinska uprava je sicer vpisana v register proračunskih uporabnikov kot neposredni proračunski uporabnik sedežne občine, vendar pa ne pripravi samostojne premoženjske bilance, temveč se o njenem premoženju poroča v premoženjski bilanci sedežne občine.

Dodan je vnos dodatnih analitičnih podatkov iz bruto bilanc/poslovnih knjig. V obrazcu BB sta nova vnosna polja, ki se nanašata na podatke izvenbilančne evidence:

  • AOP 116 (konto skupine 990x): vnesejo se podatki o neunovčenih prejetih garancijah ali podatke o o prejetih neunovčenih zavarovanjih katerihkoli terjatev. Gre za potencialne terjatve, ki na dan poročanja sicer še ne vplivajo na spremembo sredstev.

  • AOP 117 (konto skupine 999y): vnesejo se podatki za neunovčena dana poroštva. Gre za podatke o potencialnih obveznostih, ki na dan poročanja sicer še ne vplivajo na spremembo obveznosti do virov sredstev.

Vgrajene so dodatne kontrole. Nanašajo se na vnos podatkov o danih vlogah k Upravljavcu sredstev sistema EZR države na AOP 039 (oziroma konto skupine 14z). Kontrola se veže na tiste proračunske uporabnike, ki so vključeni v sistem EZR države in prosta denarna sredstva plasirajo k Upravljavcu sredstev sistema EZR države.

3. Oddaja premoženjskih bilanc

Premoženjsko bilanco proračunski uporabniki oddajo na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). Navedeno je skladno z 61. členom ZIPRA in 93. členom ZJF. Vnos podatkov je možen ročno ali preko uvoza v xml strukturi. Navodila za uvoz podatkov premoženjske bilance so na voljo na spletni strani AJPES http://www.ajpes.si/dokument.asp?id=1226&print=yes

Ko proračunski uporabnik vnaša podatke premoženjske bilance v spletni portal AJPES, ima premoženjska bilanca status »V delu«. Navedeni status pomeni, da so podatki shranjeni vendar vnos še ni zaključen, zato jih ni možno oddati. Nemožnost oddaje je tudi takrat, če aplikacija opozori na logične napake, ki jih je potrebno preveriti, in sicer ali dodati obrazložitev ali pa napako odpraviti.

V nadaljevanju se pri oddaji premoženjske bilance proračunski uporabnik srečuje z naslednjimi statusi:

- status »Pravilen«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik, sicer vnesel obrazce BB in »Partnerji« in vse potrebne obrazložitve, da so obrazci brez logičnih napak, ni pa jih še posredoval nadzorniku (tj. ministrstvu za finance) pregled. Popis vseh logičnih kontrol je dostopen na splenti strani http://www.ajpes.si/dokument.asp?id=1227&print=yes

- Status »Oddan – novo«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik oddal obrazce nadzorniku v pregled.

- Status »V pregledu«, ki pomeni, da je nadzornik prevzel obrazce v pregled.

- Status »Zahtevani popravki«, ki pomeni, da je nadzornik na obrazcih našel napake in želi dodatna pojasnila oziroma popravke.

- Status »Napake«, ki pomeni, da podatki ne izpolnjujejo vgrajenih zavezujočih kontrol.

- Status »Oddan – popravki«, ki pomeni, da je proračunski uporabnik ponovno oddal obrazce nadzorniku v pregled.

- Status »Pregledano OK«, ki pomeni, da je nadzornik opravil pregled in da so podatki pravilni, oddani in zaklenjeni.

Iz navedenih statusov izhaja, da ko ima premoženjska bilanca status »Pregledano OK«, pomeni, da je postopek oddaje premoženjske bilance zaključen.

4. Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc

Zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc so proračunski uporabniki, ki so vpisani v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP, na zadnji dan v letu. ZJF določa, so so proračunski uporabniki neposredni proračunski uporabniki (to so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava) in posredni proračunski uporabniki (to so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina).

Na podlagi ZJF so torej zavezanci za oddajo premoženjskih bilanc:

- neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), državni proračun ter Upravljavec sredstev sistema EZR države,

- občine, neposredni in posredni uporabniki občinskih proračunov, Upravljavci sredstev sistemov EZR občin.

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

5. Roki za oddajo

Roke za oddajo premoženjske bilance predpisuje 93. člen ZJF, ki ga je potrebno smiselno upoštevati v skladu z določbami 61. člena ZIPRS, in sicer:

- Neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES. Občinske uprave do 30. aprila v prihodnjem letu predloži AJPES premoženjsko bilanco občine v katero vključijo tudi premoženjske bilance neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin.

- Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. aprila v prihodnjem letu predložijo AJPES.

- Posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo AJPES

6. Namen priprave premoženjske bilance

Namen priprave premoženjske bilance proračunskih uporabnikov je prikazati vrednost finančnega in stvarnega premoženja v lasti ustanoviteljev javnega zavoda in tudi vrednost