Danes je 23.8.2019
Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2018

19.12.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2018

Gordana Gliha Peter Kocjančič

1. Uvod

Premoženjska bilanca je izkaz, ki ga določa že Ustava Republike Slovenije. Gre za prikaz vrednosti neto premoženja države in občin, saj se vse medsebojne terjatve ali obveznosti izključijo oziroma pobotajo. Roke oddaje premoženjskih bilanc opredeljuje 93. člen Zakona o javnih financah (93. člen ZJF). Postopek oddaje premoženjskih bilanc je avtomatiziran. Oddaja tega izkaza se izvaja preko enotne točke kot to velja za ostale računovodske izkaze, tj. preko spletnega portala AJPES. Navedeno poročanje ureja 67. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in 2019 (67. člen ZIPRS1819). Ker je postopek oddaje avtomatiziran, imajo uporabniki možnost, da se podatki v spletno aplikacijo uvozijo, podpis izkaza pa je digitaliziran z kvalificiranim digitalnim potrdilom. V premoženjski bilanci se preko pobotov izvaja tudi primerjava medsebojne usklajenosti terjatev in obveznosti. Zaradi navedenega je potrebno vse odprte terjatve in obveznosti medsebojno uskladiti. Čeprav je medsebojno usklajevanje predpisano zgolj enkrat leto, je priporočljivo, da se za namen usklajenosti podatkov v premoženjski bilanci podatki uskladijo na dan 31. 12. 2018. Usklajevanje poteka preko obrazcev izpisa odprtih postavk oziroma IOP. Potrditev IOP obrazca pomeni, da se enako stanje odraža tudi v poslovnih knjigah. Prav tako pa je pomembno, da so odprta stanja terjatev ali obveznosti izkazana na pravilnih skupinah kontov. V ta namen je smiselno šifrante poslovnih partnerjev osvežiti z registrom proračunskih uporabnikov.

2. Napotki

Podatke premoženjske bilance se prične vnašati, ko so šifranti osveženi in podatki medsebojno usklajeni. V obrazec Osnovni podatki je potrebno vnesti osnovne identifikacijske podatke posameznega proračunskega uporabnika. Za namen nadaljnje medsebojne komunikacije je zaželeno, da se v polje namenjeno elektronskemu naslovu vnese elektronski naslov računovodje oziroma osebe, ki je pripravljala podatke premoženjske bilance. V primeru, da podatke pripravlja zunanje računovodstvo, je potrebno, da je z vsebino podatkov seznanjena tudi odgovorna oseba pri javnem zavodu.

Obrazec BB prestavlja podatke bruto bilance. Ta obrazec je podoben obrazcu bilance stanja, vendar pa je potrebno opozoriti, da so med njima razlike, ki jih prikazuje spodnja preglednica.

RAZLIKE MED BILANCO STANJA IN PB (Obrazec BB) 
 Bilanca stanja PB (Obrazec BB) 
1  Dolgoročne terjatve ali obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednje leto, se prenašajo na konte kratkoročnih terjatev ali obveznosti (primer: stanje na kontu 96, ki zapade v plačilo v naslednjem letu se v bilanci stanja prikaže na kontih skupine 25)  Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (primer: stanje na kontih skupine 96 se ne prenaša na konte 25)  
2  Denarna sredstva na podračunih se izkažejo na kontih skupine 11.  Denarna sredstva na podračunih EZR izkažejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR, na kontih skupine 14d.  
3  Vnosi podatkov v bilanco stanja niso vezani na druge baze podatkov (tj. za primer kontrol)  Vnosni podatki se kontrolirajo z drugimi bazami podatkov (npr. stanje na podračunih, e-dolg občin)  
Kontrola oziroma primerjava medsebojne usklajenosti podatkov (obrazec Neusklajeni zneski)  
4  Ni izračuna sprememb premoženja  Izveden izračun sprememb premoženja, ki zahteva obrazložitev sprememb  
5  Vnos podatkov je zaokrožen  Vnos podatkov NI zaokrožen (vnos je v centih)  
6  Pred oddajo podatkov nadzornik ne preverja  Podatki se pred oddajo preverijo s strani nadzornika  
7  Ni pregleda podatkov pobota  V obrazcu Zneski za pobot je izveden izračun pobota oziroma znesek izključenih terjatev ali obveznosti po nivojih pobota.  
8  Obrazložitve vnosov pri posameznih skupinah kontov niso potrebni  Pri določenih skupinah kontov je potrebno dodati obrazložitve (z namenom, da se preverja pravilnost vnosa, npr. konto skupine 93).  

Podlaga za sestavo premoženjskih bilanc so ne le podatki bilance stanja, temveč tudi analitični podatki poslovnih knjig. Hkrati je potrebno za potrebe pobota na kontih, ki se vključujejo v pobot, zagotoviti ločeno izkazovanje stanj za potrebe premoženjske bilance (tj. vnos analitičnih podatkov v obrazec Partnerji).

Zavezanci za pripravo premoženjske bilance so tisti zavezanci po Zakonu o računovodstvu, ki vodijo poslovne knjige na podlagi enotnega kontnega načrta, ki je predpisan s pravilnikom o EKN. Hkrati velja pravilo, da morajo biti zavezanci navedeni tudi v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (2247/2003 Ur.l.RS) oziroma v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Šifra PU je zelo pomemben podatek, zato je priporočljivo, da se šifranti partnerjev, ki so PU, dopolnijo s šifro PU. Vnos podatkov po partnerjih je možen preko šifre PU, davčne številke, matične številke ali naziva PU, in sicer na način, da se v vnosno polje izpolni katerikoli od navedenih podatkov.

Primeri nekaterih šifer PU, ki jih šole največkrat uporabljajo:

Šifra PU  Naziv  
33308  MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT  
69639  CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MOBILNOST IN evropske programe izobraževanja in usposabljanja  
16187  MINISTRSTVO ZA FINANCE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA  
38032  ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA  
27758  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  
34690  INSTITUT INFORMACIJSKIH ZNANOSTI  
71595  ŠOLA ZA RAVNATELJE  
31305  MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO  
16187  UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA  

Primer: če je krajevna skupnost občine samostojna prava oseba in zato vpisana v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP, nastopa kot zavezanec za oddajo samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

Zmotno pa je razmišljanje, da lahko PU identificiramo s šifro standardne klasifikacije sektorjev, saj niso vsi proračunski uporabniki uvrščeni v sektor S.13, temveč nekateri sodijo tudi v sektor S.11 (primer: dijaški domovi, domovi upokojencev) ali sektor S.12 (javna agencija za zavarovalni nadzor, javna agencija za trg vrednostnih papirjev). Prav tako se v premoženjsko bilanco ne vključuje tistih subjektov, ki sicer sodijo v sektor S.13, vendar ti niso uvrščeni v seznam oziroma register proračunskih uporabnikov (npr. Združenje občin, Skupnost občin, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Zveza slovenskih glasbenih šol, Skupnost muzejev Slovenije, …).

Vse kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta oz. PU, za katere se sestavlja premoženjska bilanca, se skladno z 17. členom Pravilnika EKN (5088/2009 Ur.l.RS), uvrščajo na konte skupine 14 - kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta. To pravilo se nanaša na vse kratkoročne terjatve ne glede na podlago nastanka terjatev, razen terjatev iz naslova vračil preveč plačanih dajatev. Navedeno pravilo pa ne velja zgolj za PB, temveč se morajo po tem pravilu poslovni dogodki glede na nasprotno stranko razvrščati že tekom leta v poslovnih knjigah.

Vse kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta oz. PU, za katere se sestavlja premoženjska bilanca, se skladno z 27. členom Pravilnika EKN, uvrščajo na konte skupine 24 – kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta. To pravilo se nanaša na vse kratkoročne obveznosti ne glede na podlago nastanka obveznosti, razen obveznosti za obračunane dajatve. Navedeno pravilo pa ne velja zgolj za PB, temveč se morajo po tem pravilu izkazovati tekom leta vsi poslovni dogodki, tj. če gre za obveznost do PU, se obveznost izkazuje na kontih skupine 24.

V primeru, da bo med PB in bilanco stanja ugotovljena razlika v izkazovanju podatkov na kontih skupine 14 in 24, bo moral PU podati obrazložitev, zakaj pri vodenju poslovnih knjig ne upošteva določil Pravilnika EKN.

- Na skupinah kontov 14 se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov). Primer: osnovne šole morajo pri evidentiranju terjatev do drugih OŠ, vrtcev in ministrstva uporabiti konto skupine 14 in ne 12, enako storijo v primeru avansov.

- Na skupinah kontov 24 se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta (tj. do proračunskih uporabnikov). Primer: če ima OŠ ali vrtec obveznost do Cankarjevega doma (za ogled predstave), se ta obveznost izkaže na kontih 24 in ne na kontih skupine 22.

Knjižnični informacijski sistem COBISS

Javni zavodi, ki uporabljajo sistem COBISS (tj. knjižničnega informacijskega sistema Slovenije), sodelujejo z Institutom informacijskih znanosti (IZUM), ki je proračunski uporabnik. Tako iz pogodb o polnopravnem ali pridruženem članstvu izhaja obveznost knjižnic, da pokrivajo del stroškov za storitve za sodelovanje v sistemu COBISS s tako imenovano članarino. To članarino dejansko plačujejo IZUM-u npr. šolske knjižnice, knjižnice visokošolskih zavodov in specialne knjižnice gospodarskih družb. Račune za članarino javni zavodi prejemajo vsake tri mesece, zadnje v decembru tekočega leta, ki zapadejo v plačilu v naslednjem letu. Javni zavodi, ki uporabljajo sistem COBISS, naj bodo torej na te zadeve konec leta pozorni.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Javni zavodi, ki se prijavljajo na tradicionalen slovenski zajtrk, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (preko spletnega portala http://e-kmetija.gov.si ) oddajo vlogo za povračilo stroškov. Oddana vloga še ne predstavlja zahtevka, ker bo agencija o oddani vlogi odločala. Izvedla bo namreč administrativno kontrolo ter preverila utemeljenost povračila sredstev. Ko agencija javnemu zavodu izda odločbo, ta predstavlja knjigovodsko listino na podlagi katere se vzpostavi terjatev do agencije (in ne do ministrstva).

SIGOV-ca

Javni zavodi uporabljajo kvalificiran digitalni podpis SIGOV-ca. Obveznosti iz tega naslova se izkažejo do Ministrstva za javno upravo na kontih skuine 24q (šifra proračunskega uporabnika 31305).

Preplačila terjatev ali obveznosti

Skladno s Pravilnikom o EKN se preplačila obveznosti v poslovnih knjigah obravnavajo kot terjatve. To pomeni, da se preplačila obveznosti ne morejo obravnavati kot “negativne obveznosti“ niti v poslovnih knjigah niti v premoženjski bilanci. Enako velja tudi za preplačila terjatev, ki se v poslovnih knjigah obravnavajo kot obveznosti. Zaradi navedenega vnos negativnih vrednosti na strani obveznosti v premoženjsko bilanco in tudi bilanco stanja ni mogoč, saj že navedeni pravilnik pravi, da se preplačilo obveznosti obravnava kot terjatev in preplačilo terjatev obravnava kot obveznost.

Kvote zaposlovanja invalidov

Pri evidentiranju obveznosti iz naslova kvot zaposlovanja invalidov Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS za področje invalidov, skladno z zakonodajo, redno mesečno objavlja podatke - obveznost prispevka za kvoto ter plačila - na spletni strani https://www.svzinet.si/SVZINetLogin/Login.aspx .

Višino navedene obveznosti iz kvot zaposlovanja invalidov se ne ugotavlja preko informativnega izračuna (ki je objavljena na spletni strani http://www.jpi-sklad.si/skladi/invalidski-sklad/izracun-kvote/ ), temveč kot to predpisuje 8. člen Uredbe o določitvi kvot za zaposlovanje invalidov (827/2014 Ur.l.RS) preko aplikacije SVZI.NET, ki je dostopna na povezavi https://www.svzinet.si/SVZINetLogin/Login.aspx . Za dostop do te aplikacije si morajo PU pridobiti ustrezne pravice (dostop je možen preko digitalnega potrdila). Obveznost iz naslova kvot zaposlovanja invalidov se za leto 2018 izkazuje na kontu 23, kjer se tudi vključuje v pobot (tj. podobno kot obveznosti za RTV prispevek).

Sredstva ERAZMUS

Glede sredstev ERAZMUS je treba upoštevati navodila Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (tj. CEMPIUS).

Dolgoročne terjatve za sredstva Erazmus morajo OŠ vključiti v pobot preko kontov skupine 08 (AOP 019), kratkoročne terjatve za sredstva Erazmus pa se izkažejo na kontu 14. Ali gre za kratkoročno ali dolgoročno terjatev OŠ je potrebno uskladiti pri IOP obrazcu. Zgledi so prikazani na spletni strani http://www.erasmusplus.si/wp-content/uploads/2014/06/Knjizenje-sporazumov-Eplus.pdf

Dolgoročne rezervacije

Skladno z določili Zakona o računovodstvu (ZR) PU ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov v breme sredstev javnih financ. V primeru, da bo PU v obrazec BB pri AOP 089 (Dolgoročne rezervacije) vnesel podatek, bo obvezno moral vpisati tudi obrazložitev vnesenega zneska. V primeru najemnih pogodb je za te namene oblikovan odprt konto v podskupini kontov 922. Praviloma javni zavodi nimajo oblikovanih rezervacij oziroma je potrebno na dan bilance stanja in premoženjske bilance preveriti potrebnost in velikost rezervacij.

Proračunski uporabniki ne oblikujejo rezervacij za jubilejne nagrade, za odpravnine ob upokojitvi in pokojnine ter za prihodnje stroške zaradi razgradnje ali ponovne vzpostavitve v prvotno stanje. Prav tako ni možno vnaprejšnje vračunavanje stroškov investicijskega vzdrževanja. Zavedati se je potrebno omejitev, ki jih določa 18. člen Zakona o računovodstvu (18. člen ZR), ki določa, da pravne osebe, ki se financirajo iz javnofinančnih sredstev ne smejo oblikovati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov v breme teh sredstev. Nadalje velja, da lahko javni zavodi oblikujejo rezervacije v breme odhodkov, ki se nanašajo na prihodke, dosežene s prodajo blaga in storitev na trgu, vendar pa zaradi oblikovanja dolgoročnih rezervacij ne sme biti izkazan presežek odhodkov iz prodaje blaga in storitev na trgu kot tudi ne presežek odhodkov iz opravljanja vseh dejavnosti javnega zavoda. Glede na navedeno se bodo stroški oblikovanja rezervacij praviloma pojavili zgolj pri tistih javnih zavodih, ki se pretežno ukvarjajo s tržno dejavnostjo oziroma je delež tržne dejavnosti znaten, sicer pa ne.

Ostali napotki

Pri dolgoročnih obveznostih iz naslova zadolževanja je potrebno pri premoženjski bilanci upoštevati, da se dolgoročne obveznosti za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti. To pomeni, da je dolgoročna obveznost v PB izkazana na kontu 96 in ne 25 (kot se to izkaže v bilanci stanja).

Če je kratkoročen kredit najet pri upravljavcu EZR države, se v PB kredit izkaže na kontih skupine 24 in ne 25. Na kontih skupine 24 mora biti ta kredit tudi v bilanci stanja oziroma v poslovnih knjigah.

Nadalje pri dolgoročnih terjatvah ali dolgoročnih obveznostih Pravilnik EKN nalaga, da je treba znotraj posamezne skupine kontov zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročnih terjatev ali obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Navedeno pomeni, da bo znesek vnesen v obrazec BB lahko višji od njegove razčlenitve po PU v obrazcu Partnerji. Navedeno pomeni, da lahko skupen znesek nekega konta npr. skupine 96 pri javnem zavodu znaša 100.000 evrov, vendar gre od tega zneska le 20.000 evrov v pobot, ker gre za kredit javnega zavoda pri Eko skladu, ki je proračunski uporabnik. V obrazcu Partnerji bo zato javni zavod za navedeni primer torej 20.000 evrov izkazal vrstico s partnerjem Eko sklad.

Navedeno velja pri naslednjih skupinah kontov:

1. dolgoročno danih posojil in depozitov (konti skupine 07),

2. dolgoročnih terjatev iz poslovanja (konti skupine 08),

3. dolgoročnih obveznosti za prejete kredite od uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 96),

4. drugih dolgoročnih obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (konti skupine 97).

Pravilnik EKN določa, da določeni uporabniki donacije izkazujejo na kontih skupine 92. Pri premoženjski bilanci je potrebno na kontih skupine 92 podati obvezno obrazložitev. Lahko, da je imel javni zavod težave, ker obrazložitev ni bila ustrezna (npr. da je napisal obrazložitev, da gre za razmejevanje prihodkov - navedena obrazložitev ni ustrezna, ker nadzorniki vemo, čemu je skupina kontov 92 namenjena, zato je naloga javnega zavoda, da navede konkretne primere izkazovanja na kontu skupine 92). Nadalje nekateri javni zavodi pri vnosu podatkov niso pozorni in zamenjujejo konte skupine 92 in 93. Javni zavod donacije ne more izkazovati na kontu skupine 93. Če gre za občinski javni zavod, npr. osnovo šolo, ki je npr. računalnike prejel s strani ministrstva, mora za ta sredstva povečati sredstva v upravljanju do občine. OŠ za podarjene računalnike s strani ministrstva ne dobi pogodbe o prenosu premoženja v upravljanje, zato velja, da se s tem poveča premoženje ustanovitelja, torej občine.

Poznavanje šifer proračunskih uporabnikov je pomembno tudi pri izkazovanju obveznosti za sredstva dana v upravljanje. Sredstva v lasti države ali občine se lahko dajejo v upravljanje. Proračunski uporabniki, ki so sredstva za delo prejeli v upravljanje s strani države, to v poslovnih knjigah in posledično v premoženjski bilanci izkažejo kot obveznost do resornega ministrstva. V primeru, da gre za sredstva prejeta s strani občine, se to izkaže kot obveznost do občine. Obveznosti za sredstva v upravljanju niso nikoli izkazana sama do sebe, temveč do ustanovitelja. Enako velja tudi za rezultat poslovanja.

Do sprememb v šifrantu poslovnih partnerjev lahko prihaja tudi zaradi reorganizacije poslovnih partnerjev, takšen primer so Centri za socialno delo (ustanovljenih je namreč 16 novih centrov za socialno delo iz obstoječih 62 centrov za socialno delo; navedeno vpliva tudi na šifrant poslovnih partnerjev, saj so se spremenile šifre proračunskih uporabnikov).

Da bi kratkoročne ali dolgoročne terjatve in obveznosti, ki se nanašajo na proračunske uporabnike pravilno izkazovali, je priporočljivo, da je šifrant partnerjev povezan s seznamom oziroma registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP. Navedeni seznam proračunskih uporabnikov je dostopen na njihovi spletni strani.

Poudarjamo, da se podatki v premoženjski bilanci razlikujejo od podatkov bilance stanja, in sicer:

- Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (zaradi uvoza podatkov iz analitičnih evidenc, kjer pa se tovrstne zadeve ne preknjižujejo, ampak se tudi za potrebe priprave bilance stanja ti podatki le vključijo v obrazec bilance stanja). Takšen primer je stanje dolga oziroma kredita, ki se izkazuje na kontih skupine 96. V bilanci stanja je potrebno stanje dolga/kredita, katerega plačilo zapade v naslednjem letu, izkazati na kontih skupine 25 in ne 96. To ne pomeni, da je potrebno stanja v poslovnih knjigah preknjiževati, temveč le pomeni, da se v bilanci stanja navedeno drugače izkaže v obrazcu bilance stanja. Poleg navedenega