Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2019

Premoženjsko bilanco bi lahko uvrstili med računovodski izkaz, ki ga kot edinega opredeljuje že Ustava Republike Slovenije. Po vsebini je premoženjska bilanca podobna bilanci stanja, čeprav vsebuje veliko več analitičnih podatkov, zato je njena vsebina širša. Pravna podlaga za pripravo pa je podana tudi v Zakonu o javnih financah (ZJF), Zakonu o računovodstvu (ZR) in letnem zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Premoženjska bilanca je tako pomembne vir podatkov o stanju državnega in občinskega premoženja izkazanim na zadnji dan koledarskega leta, za katerega se pripravlja. Predstavlja namreč neto vrednost premoženja države in občin, ker medsebojne terjatve ali obveznosti med proračunskimi uporabniki izključijo na način, da se pobotajo.

Roke oddaje premoženjskih bilanc opredeljuje 93. člen Zakona o javnih financah (93. člen ZJF). Postopek oddaje premoženjskih bilanc je avtomatiziran. Oddaja tega izkaza se izvaja preko enotne točke kot to velja za ostale računovodske izkaze, tj. preko spletnega portala AJPES. Navedeno poročanje ureja 67. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Ker je postopek oddaje avtomatiziran, imajo uporabniki možnost, da se podatki v spletno aplikacijo uvozijo (struktura xml), podpis izkaza pa je digitaliziran s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Avtomatičen uvoz podatkov je priporočljiv zlasti z vidika enostavnosti postopka, časa in preverjanja uvoženih podatkov, v smislu preprečevanja morebitnih napak ročnega vnosa. V premoženjski bilanci se preko pobotov izvaja tudi primerjava medsebojne usklajenosti terjatev in obveznosti. Odprte terjatve in obveznosti je potrebno na zadnji dan leta uskladiti oziroma preveriti njihovo izkazano vrednost. V ta namen tudi popisna komisija preverja pravilnost izkazanih zneskov odprtih terjatev ali obveznosti. Čeprav je medsebojno usklajevanje predpisano zgolj enkrat leto, je priporočljivo, da se za namen usklajenosti podatkov v premoženjski bilanci podatki uskladijo na dan 31. 12. 2019. Usklajevanje poteka preko obrazcev izpisa odprtih postavk oziroma IOP. Potrditev IOP obrazca pomeni, da se enako stanje odraža tudi v poslovnih knjigah. Zato je zelo pomembno, da stanje odprtih terjatev ali obveznosti preverja računovodska služba, ki lahko preveri ali se takšno stanje resnično odraža tudi v poslovnih knjigah in na pravilnih skupinah kontov.. V ta namen je smiselno šifrante poslovnih partnerjev osvežiti z registrom proračunskih uporabnikov.

Osnovne podatke za pripravo premoženjske bilance pridobimo iz bilance stanja in iz poslovnih knjig. Za sam postopek medsebojnega pobota je namreč zelo pomembno, da se izhaja iz podatkov bruto bilance, ki vključuje tudi analitične podatke. Za pripravo premoženjske bilance je zato potrebno znanje s področja računovodstva, poznati je potrebno knjiženja poslovnih dogodkov, in sicer Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (5088/2009 Ur.l.RS), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (5842/2003 Ur.l.RS), Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (3860/2013 Ur.l.RS) ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (5618/2002 Ur.l.RS).

Bistvo razumevanja premoženjske bilance je predvsem v trojni konsolidaciji. Vse vmesne faze so delne, vendar nujno potrebne kot vmesne faze, da se pride do končnega rezultata – konsolidirane premoženjske bilance države in občin.

Pred pripravo premoženjske bilance je potrebno urediti šifrante partnerjev, ki jih je potrebno uskladiti z registrom proračunskih uporabnikov. Hkrati je potrebno preveriti ali se pri vodenju poslovnih knjig upoštevata 17 in 27 člen Pravilnika o enotnem kontnem načrtu, in sicer:

- na kontih skupine 14 se:

* izkazujejo vse kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, ne glede na podlago nastanka terjatev, razen terjatev iz naslova vračil preveč plačanih dajatev,

* zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta.

Obrazec BB prestavlja razčlenjene podatke bruto bilance. Ta obrazec je podoben obrazcu bilance stanja, vendar pa je potrebno opozoriti, da so med njima razlike, ki jih prikazuje spodnja preglednica.

Podlaga za sestavo premoženjskih bilanc so ne le podatki bilance stanja, temveč tudi analitični podatki poslovnih knjig. Hkrati je potrebno pred pripravo obvezno preveriti neusklajenosti preteklega leta ter za potrebe pobota zagotoviti ločeno izkazovanje stanj na kontih, ki jih za ta namen opredeljuje Pravilnik o enotnem kontnem načrtu (tj. vnos analitičnih podatkov v obrazec Partnerji).

Zavezanci za pripravo premoženjske bilance so tisti zavezanci po Zakonu o računovodstvu, ki vodijo poslovne knjige na podlagi enotnega kontnega načrta, ki je predpisan s pravilnikom o EKN. Na podlagi navedenega so zavezanci proračunski uporabniki vpisani v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP: Hkrati velja pravilo, da morajo biti zavezanci navedeni tudi v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (2247/2003 Ur.l.RS) oziroma v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP). Šifra PU je zelo pomemben podatek, zato je priporočljivo, da se šifranti partnerjev, ki so PU, dopolnijo s šifro PU. Vnos podatkov po partnerjih je možen preko šifre PU, davčne številke, matične številke ali naziva PU, in sicer na način, da se v vnosno polje izpolni katerikoli od navedenih podatkov.

Tudi če krajevna skupnost skladno z 8. členom Odredbe o vzpostavitvi sistemov enotnega zakladniškega računa deluje prek skupnega podračuna občinskega proračuna, to ne predstavlja razloga, da takšna krajevna skupnost ne bi oddala samostojne premoženjske bilance. Izjema za oddajo premoženjske bilance so skupne občinske uprave, ki premoženjsko bilanco oddajo znotraj sedežne občine.

Stroški plačilnega prometa

Javni zavodi so za svoj podračun za stroške plačilnega prometa pri UJP podpisali posebno izjavo, na podlagi katere so podali UJP soglasje za direktno obremenitev njihovega podračuna za navedene stroške. Kljub temu, da je plačilo teh stroškov izvedeno avtomatično, pa to ne pomeni, da javnemu zavodu teh obveznosti ni potrebno evidentirati. UJP na spletnem portalu UJPnet vsak mesec objavi obračun stroškov, ki predstavlja knjigovodsko listino za evidentiranje obveznosti na kontih skupine 24 do UJP. Ker je rok plačila teh stroškov 30 dni, to pomeni, da sta na dan 31. 12. 2019 v poslovnih knjigah, bilanci stanja in premoženjski bilanci odprta obračuna za mesec november 2019 in december 2019. Ta podatek je v podatkih premoženjske bilance tudi kontroliran in v primeru, da javni zavod tega podatka ne vključi v pobot, bo nadzornik zadevo preveril.

Obresti na stanja podračunov proračunskih uporabnikov EZR

Stanja na podračunih proračunskih uporabnikov EZR so predmet obrestovanja. V trenutnih pogojih se stanja v valuti EUR ne obrestujejo, od oktobra 2019 dalje pa so obrestovana stanja na podračunih tujih valut, npr. USD in GBP. Ker je obrestovanje stanj na podračunih proračunskih uporabnikov odvisno od evropske denarne politike, morajo javni zavodi na dan 31. 12. 2019 na portalu UJPnet preveriti morebitne obračune obresti na stanja njihovih podračunov. Ti obračuni obresti namreč predstavljajo terjatev do upravljavcev sredstev sistema EZR države ali občine, ki se v premoženjski bilanci izkaže na kontu 14wo - Obresti na stanja podračunov EZR - uporabnikom EKN (AOP 040).

Če gre za javni zavod države, se terjatev izkaže do upravljavca sredstev sistema EZR države. Če gre za javni zavod občine, mora javni zavod preveriti ali ima občina še vedno odprt svoj sistem EZR občine in če ga ima, to izkaže do upravljavca sredstev sistema EZR občine, v nasprotnem primeru do upravljavca sredstev sistema EZR države.

Stanja na podračunih javnih zavodov

Proračunskim uporabnikom je vsako leto v začetku januarja omogočen vpogled IOP obrazec za stanje na podračunih na zadnji dan koledarskega leta. Podatki vidni v meniju »Obrazci« podmeni »IOP obrazci«, pod Vrsta obrazca »IOP Potrditev stanja na dan. Navedeno stanje predstavlja stanje denarnih sredstev na zadnji dan koledarskega leta, ki služi tudi kot kontrolni podatek v podatkih premoženjske bilance. Stanje na podračunih se v poslovnih knjigah in bilanci stanja izkazuje na kontu skupine 11 kot dobroimetje na računu, vendar pa se zgolj za potrebe premoženjske bilance stanje na podračunu izkaže na kontu skupine 14d kot terjatev PU-ja do upravljalca sistema sredstev EZR za stanje na podračunu EZR. To pomeni, da se za potrebe premoženjske bilance zadeva ne preknjižuje v poslovnih knjigah, temveč gre zgolj za tehniko poročanja. V primeru, da ima javni zavod na svojem podračunu tudi stanje v tujih valutah, je potrebno ta stanja v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2019 uskladiti z zadnjo tečajnico za leto 2019, ki jo Banka Slovenije objavi na dan 31. 12. 2019. Podatki stanj na podračunih so namreč kontrolirani v obrazcu Kontrola denarnih stanj in v primeru odstopanja, bo nadzornik javni zavod pozval k odpravi napake, saj je javni zavod potrdil IOP obrazec, kar pomeni, da razlikovanja v podatkih ne bi smelo biti.

ZOPSPU-1 določa, da imajo lahko proračunski uporabniki svoje račune odprte zgolj v sistemu EZR. Izjemoma imajo lahko proračunski uporabniki zaradi poslovanja z gotovino odprte posebne račune z ničelnim stanjem, ki so namenjeni izključno dvigom in pologom domače ter tuje gotovine. Gotovinski račun ob koncu delovnega dne izkazuje ničelno stanje, saj banka morebitno pozitivno stanje gotovinskega računa nakaže na podračun posrednega proračunskega uporabnika države oziroma občine (tj. na podračun javnega zavoda). Javni zavodi lahko gotovinske račune odprejo zgolj pri tistih bankah, s katerimi je ministrstvo za finance sklenilo pogodbe. Seznam bank je dostopen na spletni strani ministrstva za finance. Za posamezno organizacijsko enoto lahko javni zavod odpre zgolj en gotovinski račun. Ob odprtju gotovinskega računa je javni zavod dolžan posredovati UJP podatke o odprtju gotovinskega računa (tj. naziv proračunskega uporabnika oziroma javnega zavoda, številko podračuna proračunskega uporabnika oziroma javnega zavoda in številko gotovinskega računa). Na ta način UJP za proračunske uporabnike oziroma javne zavode, ki imajo odprte gotovinske račune, pripravlja evidenčne izpiske plačilnega prometa, z namenom, da so poslovni dogodki vezani na gotovinske račune tudi ustrezno izkazani v poslovnih knjigah proračunskih uporabnikov.

Šola za sredstva šolskega sklada ne sme odpirati računa pri poslovni banki, temveč se sredstva vodijo preko rednega podračuna odprtega pri UJP. V poslovnih knjigah se pa uporabljajo evidence v okviru stroškovnih mest.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Javni zavodi, ki se prijavljajo na tradicionalen slovenski zajtrk, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (preko spletnega portala http://e-kmetija.gov.si ) oddajo vlogo za povračilo stroškov. Oddana vloga še ne predstavlja zahtevka, ker bo agencija o oddani vlogi odločala. Izvedla bo namreč administrativno kontrolo ter preverila utemeljenost povračila sredstev. Ko agencija javnemu zavodu izda odločbo, ta predstavlja knjigovodsko listino na podlagi katere se vzpostavi terjatev do agencije (in ne do ministrstva).

Na podlagi navedenega velja:

- Javni zavodi v letu 2019 izkažejo: 19/ 76 (časovne razmejitve ter nezaračunane prihodke) ter nastale stroške na kontu 46 /22.

- Terjatev do agencije pa se izkaže šele, ko javni zavod prejme odločbo, tj. v letu 2020, in sicer na kontih skupine 14 / 19

- Agencija bo obveznost do javnega zavoda prav tako na podlagi odločbe izkazala v letu 2020, in sicer na kontih 18 /24.

Na podlagi navedenega pomeni, da na dan 31. 12. 2019 javni zavod v poslovnih knjigah in premoženjski bilanci nima odprtih terjatev do agencije iz naslova tradicionalnega slovenskega zajtrka.

SIGOV-ca

Javni zavodi uporabljajo kvalificiran digitalni podpis SIGOV-ca. Obveznosti iz tega naslova se izkažejo do Ministrstva za javno upravo na kontih skuine 24q (šifra proračunskega uporabnika 31305).

Javni zavodi za kvalificiran digitalni podpis prejmejo s strani Ministrstva za javno upravo račun. Ker gre za obveznost do uporabnika enotnega kontnega načrta, se zadeva skladno z 27 členom Pravilnika EKN umesti na konte skupine 24.