Danes je 9.12.2021

Input:

Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2021

8.11.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5 Premoženjska bilanca javnih zavodov za leto 2021

Gordana Gliha

1. Uvod

Premoženjska bilanca je akt, ki ga opredeljuje že Ustava Republike Slovenije, nadalje jo opredeljuje tudi Zakon o javnih financah in letni zakon o izvrševanju proračuna. Podrobnejši postopek priprave pa opredeljuje Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin.

Poročanje se izvaja v spletnem portalu AJPES. Vnos podatkov je lahko ročni ali avtomatski. Pri avtomatičnem uvozu podatkov je potrebno podatke urediti v strukturi xml, ki jo definira AJPES in je objavljena na njihovi spletni strani. Ne glede na način vnosa podatkov, proračunskim uporabnikom priporočamo, da pred vnosom preverijo odstopanja v pobotu preteklega leta. Operativna navodila za vnos podatkov so objavljena na spletni strani AJPES.

Pred pripravo premoženjske bilance svetujemo, da:

  • - se odprte terjatve ali obveznosti na zadnji dan leta uskladijo z IOP obrazci
  • - pregledajo skupine kontov 12, 13, 15, 16, 20, 22, 25 in 26 ali se morda na teh kontih izkazuje poslovne dogodke, ki so vezani na partnerja, ki je proračunski uporabnik, v tem primeru je namreč potrebno te poslovne dogodke pripoznati znotraj skupine kontov 14 oziroma 24,
  • - morebitne terjatve iz naslova obveznih dajatev se izkazujejo na kontih skupine 17 in morebitne obveznosti iz naslova obveznih dajatev se izkazujejo na kontih skupine 23,
  • - se izvede popis terjatev in obveznosti,
  • - se preveri ali se stanje v prejetih IOP obrazcih odraža tudi v poslovnih knjigah,
  • - IOP obrazce pregleda računovodska služba in ne finančna služba,
  • - se uredijo šifranti poslovnih partnerjev pri čemer se osvežitev izvede s primerjavo z registrom proračunskih uporabnikov (ta register je dostopen preko spletnega portala UJP),
  • - se bilančna vsota bilance stanja ujema z bilančno vsoto obrazca BB.

Na področju premoženjske bilance je v pripravi nov pravilnik, ki način pobota ne bo spreminjal, vendar pa bo njegova vsebina spremenjena z vidika združevanja členov, ki se navezujejo na isto skupino proračunskih uporabnikov. V sedanjem pravilniku so členi za posredne uporabnike občinskega proračuna in državnega proračuna ločeni, čeprav je bila metodologija pobota enaka. Sedaj bo navedeno združeno in na enak način se bodo uredili tudi členi vezani na neposredne uporabnike proračunov. Pri metodologiji se vsebina spreminja v smeri, da bo način pobota bolj razumljiv. To pomeni, da so v prilogah pravilnika – metodologiji opisi pobotov bolj jasno opredeljeni, predvsem z namenom, da bodo proračunski uporabnik morda lahko lažje sami preračunali vrednost izvedenih pobotov. Za premoženjsko bilanco 2021 se zaradi potreb po dodatnih obrazložitvah za neposredne uporabnike proračunov širi nabor obveznih obrazložitev. Te bodo potrebne že za posamezne kategorije premoženja v obrazcu BB. Za posamezne skupine kontov (primer 06, 07, 08, …) bodo morali neposredni uporabniki dodati kratko obrazložitev na kaj se vnos podatkov v obrazec BB navezuje. Z navedenim se bo preverjala pravilnost pobota. Do večjih sprememb metodologije bo prišlo v letu 2022, vendar bo ta imela učinek šele na premoženjsko bilanco za leto 2022.

Premoženjska bilanca je pomemben vir podatkov o stanju državnega in občinskega premoženja izkazanim na zadnji dan koledarskega leta, za katerega se pripravlja. Za konsolidacijo podatkov premoženjskih bilanc proračunski uporabniki analitične podatke zagotovijo z ročnim vnosom ali avtomatskim uvozom podatkov v pomožne obrazce za izračun:

- Obrazec BB (podatki bilance stanja, bruto bilance in poslovnih knjig),

- Obrazec Partnerji (odprte terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov).

Na podlagi obeh obrazcev se samodejno pripravi obrazec Zneski za pobot.

Roke oddaje premoženjskih bilanc opredeljuje 93. člen Zakona o javnih financah (93. člen ZJF). Postopek oddaje premoženjskih bilanc je avtomatiziran. Oddaja tega izkaza se izvaja preko enotne točke kot to velja za ostale računovodske izkaze, tj. preko spletnega portala AJPES. Navedeno poročanje ureja 66. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije 21/22. Ker je postopek oddaje avtomatiziran, imajo uporabniki možnost, da se podatki v spletno aplikacijo uvozijo (struktura xml), podpis izkaza pa je digitaliziran s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Struktura podatkov za uporabo funkcionalnosti avtomatičnega uvoza je objavljena na spletni strani AJPES. Avtomatičen uvoz podatkov je priporočljiv zlasti z vidika enostavnosti postopka, časa in preverjanja uvoženih podatkov, v smislu preprečevanja morebitnih napak ročnega vnosa.

Zavezanci za oddajo premoženjske bilance so vsi proračunski uporabniki, ki so na dan 31.12.2021 vpisani v register proračunskih uporabnikov in so v letu 2021 izvrševali svoj finančni načrt. Za skupne občinske uprave predloži premoženjsko bilanco občina, v kateri ima skupna občinska uprava sedež. Podatki za skupno občinsko upravo so zajeti v okviru premoženjske bilance sedežne občine. Poleg tega velja, da se za upravne enote predloži le zbirna premoženjska bilanca neposrednega uporabnika proračuna. Premoženjsko bilanco mora oddati tudi proračunski uporabnik, ki je v postopku likvidacije, saj se mora tudi ta del premoženja (npr. denar na računu) vključiti v pobot. Premoženjske bilance tistih posrednih uporabnikov proračunov, katerih premoženje je predmet delitvene bilance občin, ki so nastale z delitvijo prejšnje občine in še niso sprejele delitvene bilance, se vključijo v skupno premoženjsko bilanco občine, na območju katere ima posredni uporabnik proračuna sedež. Takšna občina mora o vključitvi premoženjske bilance posrednega uporabnika proračuna v svojo premoženjsko bilanco obvestiti ostale občine upravičenke iz delitvene bilance in jim poslati kopije premoženjske bilance posrednega uporabnika proračuna.

2. Napotki

Osnovne podatke za pripravo premoženjske bilance pridobimo iz bilance stanja in iz poslovnih knjig. Za sam postopek medsebojnega pobota je namreč zelo pomembno, da se izhaja iz podatkov bruto bilance, ki vključuje tudi analitične podatke. Za pripravo premoženjske bilance je zato potrebno znanje s področja računovodstva, poznati je potrebno knjiženja poslovnih dogodkov, in sicer Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17, 82/18,79/19, 10/21), v nadaljevanju Pravilnik EKN), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18), Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št. 106/13 in 94/14, ki bo do konca leta izdan na novo) ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 – popr., 104/10, 104/11, 86/16,80/19 in 153/21)).

Pred pripravo premoženjske bilance se svetuje, da se predhodno preverijo neusklajenosti preteklega leta. Do navedenih podatkov dostopate v spletnem portalu AJPES, poleg tega boste pred vnosom novih podatkov potrebovali v aplikaciji označiti, da ste odstopanja v pobotu preteklega leta dejansko pregledali. Spletna aplikacija bo od vas tudi terjala odgovor ali so neusklajenosti preteklega leta pregledane, v primeru, da bo odgovor nikalen, postopka oddaje premoženjske bilance ne boste mogli zaključiti.

V premoženjskih bilancah posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna se ločeno izkažejo terjatve in obveznosti do drugega proračuna. Pri tem velja, da se ožji deli lokalnih skupnosti oziroma občin štejejo med neposredne uporabnike občinskih proračunov. Prav tako se za potrebe priprave premoženjske bilance ZZZS in ZPIS obravnavata kot neposredna proračunska uporabnika.

Pravilnik EKN glede priprave podatkov za premoženjsko bilanco definira na dva načina. Pri dolgoročnih terjatvah in obveznostih za potrebe premoženjske bilance niso odprte ločene skupine kontov za potrebe premoženjske bilance. Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve. Pravilnik EKN znotraj vsake posamezne skupine kontov namreč določa, da je potrebno pri dolgoročnih terjatvah do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, le te kategorije izkazati ločeno. To pomeni:

Opozorilo

  • - Na kontih skupine 06 se izkazujejo naložbe v delnice in druge dolgoročne finančne naložbe, naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno. Delnice in druge dolgoročne finančne naložbe se razčlenjujejo na tiste v državi in tiste v tujini. V tej skupini se izkazujejo tudi naložbe v namensko premoženje tistih javnih skladov ter drugih pravnih oseb javnega prava, ki imajo v skladu z določbami zakonov, ki urejajo področje in delovanje teh oseb, to premoženje v svoji lasti. Posebej se izkazuje oslabitev (s popravkom vrednosti) teh naložb. Znotraj skupine kontov 06 je potrebno zagotoviti ločeno izkazovanje naložb v namensko premoženje javnih skladov ter drugih pravnih oseb javnega prava, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Podatki vneseni na konte skupine 06 v obrazcu BB se prenesejo v obrazec Partnerji, kjer se doda odprte postavke vezane ne proračunske uporabnike.
  • - Na kontih skupine 07 se izkazujejo dolgoročna posojila v državi in v tujino, dana na podlagi posojilnih pogodb, z odkupom domačih in tujih vrednostnih papirjev ter druga dolgoročno dana posojila in dolgoročno dani depoziti. Med dolgoročnimi posojili se izkazuje tudi tisti del posojil, ki zapade v plačilo v tekočem letu. Znotraj skupine kontov 07 je potrebno zagotoviti ločeno izkazovanje dolgoročno danih posojil in depozitov danih uporabnikom enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Podatki vneseni na konte skupine 07 v obrazcu BB se prenesejo v obrazec Partnerji, kjer je potrebno dodati morebiten pobot s proračunskimi uporabniki.
  • - Na kontih skupine 08 se izkazujejo dolgoročno dani blagovni krediti, dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema ter druge dolgoročne terjatve iz poslovanja do pravnih in fizičnih oseb v državi in v tujini. Med dolgoročnimi terjatvami se izkazuje tudi tisti del terjatev, ki zapade v plačilo v tekočem letu. Znotraj skupine kontov 08 je prav tako potrebno zagotoviti dolgoročnih terjatev iz poslovanja do uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine. Podatki vneseni na konte skupine 08 v obrazcu BB se prenesejo v obrazec Partnerji, kjer je potreben analitičen vnos po partnerjih, ki so proračunski uporabniki.
  • - Na kontih skupine 09 se izkazujejo terjatve za sredstva, ki jih je drugi uporabnik enotnega kontnega načrta dal v upravljanje. Terjatve za sredstva dana v upravljanje uporabnikom enotnega kontnega načrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, se izkazujejo ločeno. To pomeni, da je tudi znotraj skupine kontov 09 potrebno zagotoviti takšno analitično evidenco, da se bodo te terjatve lahko vključile v pobot. Pri kontih skupine 09 velja še opozorilo, da to skupino kontov lahko uporablja zgolj neposredni uporabnik proračuna države in občine. Prav tako velja, da so partnerji na kontih skupine 09 lahko zgolj posredni uporabniki proračuna. To pomeni, da se na konte skupine 09 ne more dodati krajevne skupnosti ali upravljavca denarnih sredstev sistema EZR. Poleg tega se na kontih skupine 09 prav tako ne sme izkazovati sredstva dana v upravljanje drugim kot so razna društva ali podjetja. Računovodski standardi namreč kategorije premoženja v upravljanju ne poznajo več, zato umestitev teh dogodkov na konte 09 ni ustrezna. Vnosa na konte skupine 093x ali 093y zato v premoženjski bilanci ali poslovnih knjigah ne more več biti. Podatki kontov skupine 09 se prenesejo v obrazec Partnerji, kjer se doda členitev na proračunske uporabnike.

Na strani kratkoročnih terjatev in obveznosti, pa Pravilnik EKN določa ločene skupine kontov za kratkoročne terjatve ali kratkoročne obveznosti do proračunskih uporabnikov. Pri tem gre za skupini kontov 14 in 24.

17. člen Pravilnika EKN določa, da se na kontih skupine 14 se izkazujejo vse kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, ne glede na podlago nastanka terjatev, razen terjatev iz naslova vračil preveč plačanih dajatev. Na kontih te skupine se zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do kupcev, danih predujmov in varščin, finančnih naložb, terjatev iz financiranja in drugih kratkoročnih terjatev, če se le te nanašajo na uporabnike enotnega kontnega načrta. Uporabniki enotnega kontnega načrta obravnavajo zneske terjatev in finančnih naložb v skladu s tem pravilnikom, kot je določeno za ostale vrste kratkoročnih terjatev in finančnih naložb. Pri tem ponovno poudarjamo, da se skupina kontov 14 uporablja tako za proračunske kot tudi ne-proračunske terjatve, zato je zmotno razmišljanje, da v primeru, ko gre za lastno dejavnost se konti skupine 14 ne uporabljajo. V primeru, ko se terjatve nanašajo na davčne obveznosti pa 17. člen Pravilnika EKN določa, da se v teh primerih ne uporablja konto skupine 14 temveč konto skupine 17. V ta sklop sodijo npr. terjatve za DDV, refundacije boleznin, invalidnin in podobno.

Primer: osnovne šole morajo pri evidentiranju terjatev do drugih OŠ, vrtcev in ministrstva uporabiti konto skupine 14 in ne 12, primer terjatev za sredstva plač zaposlenih.

Upoštevati je potrebno, da se skupina kontov 14 uporablja za vse primere terjatev do proračunskih uporabnikov razen terjatev iz naslova obveznih dajatev. To pomeni, da se na tej skupini kontov ne izkazuje zgolj poraba, ki je vezana na javno službo, temveč se na kontih skupine 14 izkazuje tudi terjatve, ki niso vezane na javno službo (npr. OŠ ima terjatev iz naslova prodaje obrokov kosil do druge OŠ, ki nima svoje kuhinje, prodaja strokovne literature in podobno).

Na skupinah kontov 14 se kot primer zagotavlja analitično evidentiranje terjatev do proračunskih uporabnikov kot so Zavod za šolstvo, Uprava RS za javna plačila, Cankarjev dom, ...). Glede javnega zavoda Šola za ravnatelje, je v letu 2021 prišlo do statusnih sprememb in sicer, da se je Šola za ravnatelje pripojila Zavodu za šolstvo, kar pomeni, da je potrebno morebitne terjatve ali obveznosti do navedenega javnega zavoda izkazati do Zavoda za šolstvo. Glede šifranta poslovnih partnerjev je za namen priprave premoženjske bilance zato vsekakor priporočljivo, da se pred pripravo premoženjske bilance ta posodobi z registrom proračunskih uporabnikov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila.

Nadalje 27 člen Pravilnika EKN določa, da se na kontih skupine 24 izkazujejo vse kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine ne glede na podlago nastanka obveznosti, razen obveznosti za obračunane dajatve. Na kontih te skupine se zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do dobaviteljev, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročno prejeta posojila, obveznosti iz financiranja, če se le te nanašajo na razmerja med uporabniki enotnega kontnega načrta. Drugi uporabniki enotnega kontnega načrta obravnavajo zneske obveznosti v skladu s tem pravilnikom, kot je določeno za ostale vrste kratkoročnih obveznosti. Pri tem ponovno poudarjamo, da se skupina kontov 24 uporablja tako za proračunske kot tudi ne-proračunske obveznosti, zato je zmotno razmišljanje, da v primeru, ko gre za lastno dejavnost, se konti skupine 24 ne uporabljajo. V primeru, ko se obveznosti nanašajo na davčne obveznosti pa 27. člen Pravilnika EKN določa, da se v teh primerih ne uporablja konto skupine 24 temveč konto skupine 23. V ta sklop sodijo npr. obveznost za NUSZ, razne globe, kazni, DDV, ...

Primer: če ima OŠ ali vrtec obveznost do Cankarjevega doma (za ogled predstave), se ta obveznost izkaže na kontih 24 in ne na kontih skupine 22, enako velja za prejete avanse s strani resornih ministrstev (primer: OŠ prejme avans oz. predplačilo s strani ministrstva za izobraževanje za evropski projekt). Na skupinah kontov 24 se torej zagotavlja analitično evidentiranje obveznosti kot so Ministrstvo za izobraževanje, različne knjižnice, muzeji, občine, vrtci, ...

Na konte skupine 14 ali 24 se ne umeščajo tudi morebitne terjatve ali obveznosti iz sodnih postopkov, pri čemer ima sodišče zgolj vlogo agenta. Sodišča namreč nastopajo v več različnih vlogah. V nekaterih primerih sodišče v svojem imenu in za svoj račun izda nalog za izvedbo določene storitve. V teh primerih gre za terjatev do sodišča na kontih skupine 14. V primeru, ko pa sodišče v imenu stranke zaprosi za izvedbo določene storitve, pa je sodišče zgolj agent, saj storitev naroča v imenu stranke. V tem primeru se terjatev do sodišča izkaže na kontih skupine 14. Vloga sodišča je v posameznem primeru določena v sklepu sodišča. Sklep sodišča namreč lahko določi, da se zadeva poravna iz založenih sredstev (predujma), pri čemer predujem predstavlja sredstva stranke v postopku, torej se bo terjatev izkazala na kontih skupine 13 (ker je sodišče agent). V primeru, ko pa sklep navaja, da se bo zadeva poravnala iz sredstev sodišča, to pomeni, da gre za terjatev do sodišča na kontih skupine 14. V primeru, da iz sklepa sodišča vloga sodišča ni jasna, predlagamo, da kontaktirate sodišče ali gre za storitev v imenu stranke ali sodišča samega.

V obrazec Osnovni podatki je potrebno vnesti osnovne identifikacijske podatke posameznega proračunskega uporabnika. Za namen nadaljnje medsebojne komunikacije je zaželeno, da se v polje namenjeno elektronskemu naslovu vnese elektronski naslov računovodje oziroma osebe, ki je pripravljala podatke premoženjske bilance. Vnos osnovnih podatkov je podoben osnovnim podatkom letnih poročil. To pomeni, da bo potrebno navesti ime odgovorne osebe ločeno od osebe, ki pripravlja podatke. Enako velja tudi za vnos elektronskih naslovov, kjer bo potrebno vpisati elektronski naslov računovodje in uradni elektronski naslov zavezanca. Navedena dopolnitev izhaja iz dejstva, da se v primeru, ko poslovne knjige vodi zunanji računovodski servis, ta lahko spremeni, zato končno obveščanje o neusklajenih pobotih pride na napačen elektronski naslov.

Obrazec BB prestavlja razčlenjene podatke bruto bilance. Ta obrazec je podoben obrazcu bilance stanja, vendar pa je potrebno opozoriti, da so med njima razlike, ki jih prikazuje spodnja preglednica. Na te razlike se ponovno posebej opozarja, saj zaradi nerazumevanja prihaja do odstopanj v pobotu.

RAZLIKE MED BILANCO STANJA IN PB (Obrazec BB) 
 Bilanca stanja PB (Obrazec BB) 
1  Dolgoročne terjatve ali obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednje leto, se prenašajo na konte kratkoročnih terjatev ali obveznosti (primer: stanje na kontu 96, ki zapade v plačilo v naslednjem letu se v bilanci stanja prikaže na kontih skupine 25)  Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve (primer: stanje na kontih skupine 96 se ne prenaša na konte 25)  
Zaradi enakega razloga lahko prihaja tudi do razlik pri primerjavi podatkov e-dolga in premoženjske bilance.  
Ugotavljamo tudi, da proračunski uporabniki pri evidencah dolgoročnih terjatev ali obveznosti ne razmejujejo obresti. Javni zavodi vodijo poslovne knjige na podlagi nastanka poslovnega dogodka, kar pomeni, da morajo morebitne obresti iz poslovnega razmerja razmejevati mesečno in jih mesečno vključevati med odhodke. Pogosto ugotavljamo, da je ta evidenca pomanjkljiva, zato prihaja do napak v pobotu.  
7. člen Pravilnika PB namreč določa:  
Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potrebe priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve.  
Zaradi enakega razloga lahko prihaja tudi do razlik pri primerjavi podatkov e-dolga in premoženjske bilance.  
2  Denarna sredstva na podračunih se izkažejo na kontih skupine 11.  Denarna sredstva na podračunih EZR izkažejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR, na kontih skupine 14d.  
Če proračunski uporabnik konec leta izkazuje na kontih skupine 11 prehodne konte, predlagamo, da jih konec leta »prečisti« oziroma uredi na način, da stanja na prehodnih kontih konec leta ni.  
V primeru, da gre za denar na poti, se ta kategorija ne vključuje na konte skupine 11 temveč se kategorija denarja na poti umešča na konte skupine 10. Enako velja tudi za čeke ali takoj vnočljive vrednotnice.  
Praviloma proračunski uporabniki v premoženjski bilanci nimajo izkazanih postavk na kontih skupine 11, če pa jih izkažejo, morajo vpisati obrazložitev. Iz obrazložitve bo nadzornik preveril ali je poročanje ustrezno.  
6. člen Pravilnika PB namreč določa:  
V premoženjskih bilancah subjektov, vključenih v sistem EZR, se denarna sredstva na podračunih EZR izkažejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR.  
Gre za posebnost v konsolidaciji, ki jo določa tudi prvi odstavek 69. člena Pravilnika o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (Uradni list RS, št. 76/20 in 82/20 – popr.), ki pravi: Denarna sredstva imetnikov podračunov evidentira upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih, namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih podkontih glede na podkonto denarnih sredstev zakladniškega podračuna – in kot obveznost do imetnikov podračunov, ki se obrestuje. Imetniki podračunov evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna sredstva na računih, v poročilih, namenjenih konsolidaciji, pa jih izkazujejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR  
3  Vnosi podatkov v bilanco stanja niso vezani na druge baze podatkov (tj. za primer kontrol)  Vnosni podatki se kontrolirajo z drugimi bazami podatkov (npr. stanje na podračunih, kontrola vlog pri upravljavcu sredstev sistema EZR države, e-dolg občin, kontrola kvot zaposlovanja invalidov, kontrola stroškov plačilnega prometa, ...)  
Podatki o stanju dolga morajo biti usklajeni s podatki o e-dolgu. Javni zavodi naj zato preverijo ali so o svojem zadolževanju (krediti, finančni najemi, nakupi blaga na obroke) poročali občini.  
Podatki o stanju na podračunih UJP morajo biti enaki kot jih na dan 31.12.2021 izkazuje UJP, kjer so na zadnji dan koledarskega leta objavljeni IOP obrazci. Posebno opozorilo velja za preračun stanj v tujih valutah, kjer morajo proračunski uporabniki ta stanja prevrednotiti z referenčnim tečajem ECB, ki velja na dan 31.12.2021(pozor, gre za tečajnico, ki se objavi ob 16.15 uri na dan 31.12.2021 – v jutranjem plačilnem prometu bo veljal drug tečaj)  
Kontrola oziroma primerjava medsebojne usklajenosti podatkov (obrazec Neusklajeni zneski)  
Pozor: aplikacija bo od vnašalca zahtevala predhodno potrditev ali so bile neusklajene kategorije prehodnega leta pregledane. V primeru, da vnašalec na to vprašanje ne bo odgovoril, oddaja premoženjske bilance ne bo možna.  
Javni zavodi naj pred pripravo podatkov preverijo lanskoletna odstopanja v pobotih, v izogib ponavljanju isto vrstnih napak (npr. napaka v šifri partnerja, napaka v izkazovanju, ...). Namen je, da se neusklajenosti preverijo in odpravijo na način, da se pri naslednjem poročanju ne ponovijo več.  
4  Ni izračuna sprememb premoženja  Izveden izračun sprememb premoženja, ki zahteva obrazložitev sprememb. Pri izračunu in pojasnilih za opis sprememb premoženja si proračunski uporabniki lahko pomagajo z obrazcem Zneski za pobot, kjer so razvidni nivoji pobota. Poleg tega si kontrole zneskov pobota lahko izvedejo na podlagi opisne metodologije pobota.  
Potrebno spremljati razloge za spremembo premoženja, kjer se v obrazložitev navedejo konkretni primeri (npr. sanacija fasade šole, zamenjava oken, nakup računalniške opreme, izgradnja telovadnice, prizidka, ...)  
Pri tem je pomembno, da obrazložitve niso zgolj opisi posameznih AOP ali opis naziva skupine konta, temveč, da se dejansko pojasnijo konkretni primeri.  
V primeru neustrezne obrazložitve bo nadzornik premoženjsko bilanco vrnil zavezancu v dopolnitev.  
Pri tem še opozorilo, da se vnesene obrazložitve prenašajo tudi v skupno premoženjsko bilanco občine ali države, zato vas k dopolnitvi obrazložitev lahko pozove tudi nadzornik občine. Obrazložitve zato niso same sebi namen, temveč so namenjene širšemu pojasnjevanju sprememb strukture premoženja. Uporabniki teh podatkov pa so tudi zunanje institucije kot so Banka Slovenije, Statistični urad, ...  
5  Vnos podatkov je zaokrožen  Vnos podatkov NI zaokrožen (vnos je v centih)  
Podatki se vnašajo v dejanskih zneskih kot jih izkazujejo poslovne knjige.  
6  Pred oddajo podatkov nadzornik ne preverja  Podatki se pred oddajo preverijo s strani nadzornika, ki ima možnost, da odloči, da so potrebne dopolnitve  
V primeru občine je to nadzornik občine.  
7  Ni pregleda podatkov pobota  V obrazcu Zneski za pobot je izveden izračun pobota oziroma znesek izključenih terjatev ali obveznosti po nivojih pobota. S tem pregledom si lahko zavezanec pomaga pri obrazložitvah sprememb.  
Gre za prikaz nivojev pobota, in sicer znotraj proračuna občine, sredstev v upravljanju in z drugimi proračuni.  
8  Obrazložitve vnosov pri posameznih skupinah kontov niso potrebni  Pri določenih skupinah kontov je potrebno dodati obrazložitve (če zavezanec izkazuje sam do sebe terjatev ali obveznost, ker bo aplikacija pričakovala nasprotno obveznost oziroma terjatev).Pri letnem poročilu sicer proračunski uporabniki vključijo tudi pojasnila bilance stanja, ki se na AJPES oddajo v PDF obliki, zaradi česar se ta vsebina ne more avtomatično prenašati v obrazložitve premoženjske bilance.