Danes je 21.6.2021

Input:

Reprezentanca, darila, nagrade in službene kartice - izplačila v javnem sektorju

14.5.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

2021.05.1.1 Reprezentanca, darila, nagrade in službene kartice – izplačila v javnem sektorju

Anica Žgajnar

Pri izplačilih za reprezentanco, darila in nagrade je potrebno upoštevati Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. V javnem sektorju pa je navedena izplačila potrebno presojati tudi skozi Zakon o javnih financah.

I. OPREDELITEV POJMOV

Reprezentanca

Stroški reprezentance so tisti stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja s fizičnimi in pravnimi osebami ob različnih dogodkih. To pomeni, da lahko reprezentančni stroški v javnem sektorju nastajajo le v razmerjih s poslovnimi partnerji in ne zaradi notranjih potreb javnega zavoda ali občine. Med takšne dogodke štejemo pogostitve na uradnih in delovnih sestankih, delovna kosila in večerje, sprejeme in nakupe priložnostnih daril. Priznavajo se na podlagi listin, ki verodostojno dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka – to je računov z vsemi potrebnimi podatki.

Darilo

Je denarna ali materialna oblika ugodnosti, ki jih podarja darovalec, običajno ob koncu poslovnega leta, ali ob raznih srečanjih, sejmih in drugih priložnostih. Običajno so darila namenjena promociji darovalca, lahko pa tudi vzpostavitvi dobrih poslovnih odnosov z obdarjencem. Obdavčitev je odvisna od tega, ali je darilo strošek reklame ali reprezentance.

Nagrada

Ločimo denarne in blagovne nagrade. Blagovna nagrada fizičnim osebam se pred izračunom davka obruti s koeficientom 1,33. Nagrade se podarjajo ob različnih jubilejih, v nagradnih igrah, za uspešno opravljeno delo ipd.

II. DARILA, NAGRADE IN REPREZENTANCA – DAVČNA OBRAVNAVA

1. Zakon o dohodnini

Obdavčitev poslovnih daril

Z vidika obdavčitve je pomembno, ali je prejemnik darila zaposlen pri darovalcu ali ne. Če je prejemnik zaposlen, potem se darilo obdavči kot boniteta pri plači.

Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Prav tako se v davčno osnovo delojemalca ne vključujejo bonitete, ki jih delodajalec delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Tak primer je nakup sadja za zaposlene v okviru promocije zdravja, najem dvorane za rekreacijo, koledarji ali poslovni blok ipd.

Če pa je prejemnik darila fizična oseba, ki ni zaposlena pri darovalcu, se darilo obdavči kot drug dohodek.

Če vrednost posameznega darila v obliki stvari ali denarja od istega darovalca v davčnem letu ne presega 42 EUR oziroma vrednost vseh daril v letu 84 EUR, potem darila niso predmet obdavčitve z dohodnino.

Ko vrednost posameznega darila presega 42 EUR, oziroma vrednost vseh daril v davčnem letu 84 EUR, moramo poslovnemu partnerju obračunati dohodnino in poročati na obrazcu REK-2 in iREK. Velikokrat gre za neprijeten položaj, ko moramo od svojega poslovnega partnerja zahtevati osebne podatke, ki jih potrebujemo za obračun. Zato je smiselno razmisliti o vrednosti poslovnega darila preden jih podarimo.

Darovalec mora imeti