2021.05.1.1 Reprezentanca, darila, nagrade in službene kartice – izplačila v javnem sektorju
Anica Žgajnar
Pri izplačilih za reprezentanco, darila in nagrade je potrebno upoštevati Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. V javnem sektorju pa je navedena izplačila potrebno presojati tudi skozi Zakon o javnih financah.
I. OPREDELITEV POJMOV
Reprezentanca
Stroški reprezentance so tisti stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja s fizičnimi in pravnimi osebami ob različnih dogodkih. To pomeni, da lahko reprezentančni stroški v javnem sektorju nastajajo le v razmerjih s poslovnimi partnerji in ne zaradi notranjih potreb javnega zavoda ali občine. Med takšne dogodke štejemo pogostitve na uradnih in delovnih sestankih, delovna kosila in večerje, sprejeme in nakupe priložnostnih daril. Priznavajo se na podlagi listin, ki verodostojno dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka – to je računov z vsemi potrebnimi podatki.
Darilo
Je denarna ali materialna oblika ugodnosti, ki jih podarja darovalec, običajno ob koncu poslovnega leta, ali ob raznih srečanjih, sejmih in drugih priložnostih. Običajno so darila namenjena promociji darovalca, lahko pa tudi vzpostavitvi dobrih poslovnih odnosov z obdarjencem. Obdavčitev je odvisna od tega, ali je darilo strošek reklame ali reprezentance.
Nagrada
Ločimo denarne in blagovne nagrade. Blagovna nagrada fizičnim osebam se pred izračunom davka obruti s koeficientom 1,33. Nagrade se podarjajo ob različnih jubilejih, v nagradnih igrah, za uspešno opravljeno delo ipd.
II. DARILA, NAGRADE IN REPREZENTANCA – DAVČNA OBRAVNAVA
1. Zakon o dohodnini
Obdavčitev poslovnih daril
Z vidika obdavčitve je pomembno, ali je prejemnik darila zaposlen pri darovalcu ali ne. Če je prejemnik zaposlen, potem se darilo obdavči kot boniteta pri plači.
Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega…
