Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
ZAKON
O GIMNAZIJAH
(ZGim)
Zadnja sprememba | Številka | Veljavno od |
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (Zgim-D) | 2180/2019 | 3.8.2019 |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki omogoča po opravljeni maturi nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.
Strokovne gimnazije izvajajo poleg splošnih tudi strokovne izbirne maturitetne predmete.
2. člen
(cilji)
Splošna in strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:
-
na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
-
razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
-
posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
-
vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
-
razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
-
vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
-
razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
-
vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
-
razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
-
vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
-
razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
-
razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
-
omogoča izbiro poklica;
-
izobražuje za trajnostni razvoj in razvija ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev,
-
spodbuja vseživljenjsko učenje, načrtovanje in vodenje kariere.
3. člen
(javno veljavna izobrazba)
V gimnaziji se z opravljeno maturo pridobi srednja izobrazba.
4. člen
(matura)
Matura se opravlja po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije oziroma po končanem maturitetnem tečaju v skladu z zakonom o maturi.
Gimnazije lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izvajajo mednarodno maturo, ki je enakovredna maturi po tem zakonu.
5. člen
(trajanje izobraževanja)
Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.
6. člen
(maturitetni tečaj)
Gimnazije izvajajo maturitetni tečaj kot poseben program priprave na maturo.
Maturitetni tečaj traja največ eno leto.
Program, organizacija in izvedba maturitetnega tečaja se prilagodijo kandidatom tako, da se upošteva njihovo predhodno znanje.
7. člen
(status)
Za izvajanje izobraževalnega programa gimnazije se praviloma organizira vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda.
8. člen
(učni…
