Danes je 14.12.2019
Input:

Uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv v obdobju od prehoda na nov plačni sistem, to je od 1.8.2008

8.4.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.4 Uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv v obdobju od prehoda na nov plačni sistem, to je od 1.8.2008

Strokovna sodelavka

I. Pravne podlage za uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv

Uvrščanje in napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede kot temeljni predpis ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (108/2009 – uradno prečiščeno besedilo, 13/2010, 59/2010, 85/2010, 107/2010, 35/2011- ORZSPJS49a, 27/2012-Odl. US, 40/2012–ZUJF, 46/2013, 25/2014 – ZFU, 50/2014, 95/2014 – ZUPPJS15, 82/2015, 23/17 – ZDOdv in 67/17).

Napredovanje javnih uslužbencev v naziv oziroma višji naziv v skladu s 52. členom ZSPJS tudi po prehodu na nov plačni sistem urejajo področni predpisi oziroma predpisi resornih ministrstev (v nadaljnjem besedilu: področni predpisi).

II. Napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, pogoji za napredovanje in postopek ter način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje – splošno

Napredovanje v plačne razrede

Javni uslužbenci lahko napredujejo v višje plačne razrede na delovnem mestu oziroma v nazivu. Na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, kjer ni mogoče napredovati v naziv, pa lahko na delovnem mestu napreduje največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov. Na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, javni uslužbenci lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov.

Javni uslužbenci lahko napredujejo vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoj za napredovanje je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred, pri čemer se za napredovalno obdobje upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe, pristojni organ oziroma predstojnik pa najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

V plačne razrede ne napredujejo:

- funkcionarji, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v prilogi 3 ZSPJS,

- javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna).

Pogoji za napredovanje v plačne razrede in postopek ter način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje

Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost javnega uslužbenca, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po ZSPJS je za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določen z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2136/2008 Ur.l.RS) (Uradni list RS, št. 51/2008, 91/2008 in 113/2009, 22/2019; v nadaljnjem besedilu: Uredba – uporabljati se je začela z dnem prvega izplačila plač na podlagi ZSPJS). Za javne uslužbence v drugih državnih organih je postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določen s splošnim aktom predstojnika državnega organa; za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja s splošnim aktom direktorja javnega zavoda, izdanega v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom pristojnim za finance; za visokošolske zavode z aktom pristojnega organa univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, izdanega v soglasju s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije in za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti s splošnim aktom ministra, pristojnega za znanost, izdanega v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

V skladu s 4. členom Uredbe je potrebno enkrat letno (najkasneje do 15. marca) oceniti javne uslužbence ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu delo opravljali najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev, in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva.

Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede se javnega uslužbenca v skladu s 7. členom Uredbe obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače. Hkrati z obvestilom o napredovanju se javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Plača na podlagi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, pripada javnemu uslužbencu v skladu z 8. členom Uredbe, o tem več na koncu tega članka pod točko XVI. V skladu s šestim odstavkom 16. člena ZSPJS se ocenjujejo tudi javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna – ravnatelji, direktorji in tajniki). Na kakšen način se javnim uslužbencem v plačni skupini B za posamezno leto mandata določi ocena delovne uspešnosti določa Uredba.

III. Napredovanje v naziv oziroma višji naziv

Napredovanje v naziv oziroma višji naziv tudi po prehodu na nov plačni sistem urejajo področni predpisi. Osnovna plača javnega uslužbenca na podlagi napredovanja v naziv oziroma višji naziv pa se določi v skladu z 9. členom ZSPJS (osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem), pri čemer javni uslužbenec v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZSPJS prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se njegov doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede, ne more pa se ga uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem.

IV. Hkratno napredovanje v plačne razrede in v naziv oziroma višji naziv

Javni uslužbenec lahko, ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje po Uredbi in po področnih predpisih, hkrati napreduje v plačne razrede in v naziv oziroma višji naziv.

V. Pregled ocenjevanja in napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv v obdobju od prehoda na nov plačni sistem (1. 8. 2008) – leto 2008

Ocenjevanje

Podlage: Predpisi, ki so se uporabljali v obdobju pred prehodom na nov plačni sistem oziroma pred 1. 8. 2008

Ocenjevanje: V skladu s prehodnimi določbami Uredbe so se za ocenjevanje javnih uslužbencev, ki jim je napredovalno obdobje pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe Uredbe oziroma pred 5. 9. 2008, v obdobju do začetka uporabe Uredbe uporabljali predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS in na podlagi teh predpisov je bilo potrebno izpolniti ocenjevalne liste. Za obdobje po začetku izplačila plač po ZSPJS se je zanje začela uporabljati Uredba.

Napredovanje v plačne razrede

Podlage: ZSPJS, Uredba

Napredovanje: V skladu s prehodnimi določbami Uredbe se javnim uslužbencem, ki so imeli pravico do napredovanja po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS (5. 9. 2008) in pred začetkom uporabe Uredbe (5. 9. 2008) ter javnim uslužbencem, ki so že dosegli najvišje število napredovanj, ki jih je bilo možno doseči po teh predpisih, napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe Uredbe ni prekinilo. Ti javni uslužbenci so lahko napredovali s 1. 10. 2008, če je preteklo najmanj tri leta od njihovega zadnjega napredovanja. Za javne uslužbence, ki so izpolnjevali pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008, se je izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverjalo po predpisih, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS (do 5. 9. 2008).

Napredovanje v naziv oziroma višji naziv

Podlage: Področni predpisi

Napredovanje: Potekalo jev skladu s področnimi predpisi

VI. Pregled ocenjevanja in napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede ter v naziv oziroma višji naziv v obdobju od prehoda na nov plačni sistem (1. 8. 2008) – leto 2009

Ocenjevanje

Podlage: ZSPJS,Uredba

Ocenjevanje: Do 15. marca 2009 je bilo potrebno oceniti vse javne uslužbence (zaposlene za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa), ki so v ocenjevalnem obdobju (to je od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008) opravljali delo najmanj šest mesecev, upoštevaje izjeme, določene v tretjem odstavku 4. člena Uredbe (izjema glede pravila v zvezi z obdobjem prisotnosti na delu v ocenjevalnem obdobju velja za javne uslužbence, ki so v ocenjevalnem obdobju odsotni več kot šest mesecev zaradi napotitve s strani delodajalca, zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva – porodniški dopust) in 6. točki 11. člena prehodnih določb Uredbe, po kateri se v letu 2009 niso ocenili tisti javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008.

Poleg tega je bilo potrebno (najkasneje do 15. marca 2009) za vse javne uslužbence, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008, ugotovi število doseženih točk in oceno nadrejenega ter pretečeno napredovalno obdobje v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS. Tem javnim uslužbencem je bilo potrebno na podlagi ugotovljenih točk in ocene nadrejenega določiti oceno na način, kot ga določa osmi odstavek 11. člena prehodnih določb Uredbe. Prvo oceno po Uredbi so za leto 2008 v letu 2009 pridobili tudi tisti javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS (med te javne uslužbence po četrtem odstavku 11. člena prehodnih določb Uredbe sodijo javni uslužbenci, ki so bili na dan prevedbe na delovnih mestih, določenih po 65. členu ZDDO, javni uslužbenci, ki niso imeli zahtevane stopnje strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega so bili razporejeni, javni uslužbenci, zaposleni v JZ RTV Slovenija, ki jim je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49.b člena ZSPJS in javni uslužbenci, ki jim je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49.č člena ZSPJS v povezavi z 49. členom KPJS). Ti javni uslužbenci so lahko prvič napredovali po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe, prvo oceno po Uredbi pa so pridobili v letu 2009 za leto 2008.

Napredovanje v plačne razrede

Podlage: ZSPJS, Uredba

Napredovanje: Javnim uslužbencem, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v letu 2009 se je ocena za leti 2006 in 2007 določila v skladu z osmim odstavkom 11. člena prehodnih določb Uredbe. Tisti javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje (določene v 4. in 5. členu Uredbe) v letu 2009, so lahko napredovali v skladu z Uredbo, če so v tem letu izpolnili pogoj treh let od zadnjega napredovanja.

Napredovanje v