Obvestilo državnega organa navajamo v celoti:
2. Pojasnila posameznih možnih primerov v času epidemije
a) Delo na domu
V primeru, ko javni uslužbenec dela na domu, mu mora delodajalec izplačati plačo.
Javnemu uslužbencu, ki dela na domu, pripada tudi regres za prehrano. Ne pripada pa mu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, saj mu le-ti v primeru dela na domu ne nastanejo.
b) Izolacija
V primeru izolacije, ki jo javnemu uslužbencu, ki zboli, odredi zdravnik, ima javni uslužbenec pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer za prvih 90 dni v višini 90% od osnove (prvi odstavek 29. člena in četrti odstavek 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (opomba 1) (v nadaljevanju: ZZVZZ). V tem primeru se pri izplačilu nadomestila plače uporabi šifra H012.
V primerih izolacije nad 90 dni, ko znaša nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS 100% osnove (prvi odstavek 29. člena in tretji odstavek 31. člena ZZVZZ), pa se uporabi šifra H013.
c) Drugi primeri bolezni, ko ne gre za izolacijo
V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo javni uslužbenci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca skladno z določbami kolektivnih pogodb ali v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po splošnih pravilih.
d) Okužba pri opravljanju dela
ZIUZEOP-A je v 23. členu dopolnil 70. člen ZIUZEOP in določa, da znaša v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100% osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni.
Navedena določba velja od 13.3.2020 do 31.5.2020.
e) Čakanje na delo
Skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZIUZEOP je lahko javni uslužbenec zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje na delo zaradi epidemije s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo ni pritožbe.
V vsakem primeru, ko zaradi epidemije dela ni bilo oziroma ga ne bo možno opravljati in je oziroma bo delodajalec napotil javnega uslužbenca na čakanje na delo,…
