Danes je 2.12.2022

Input:

Davčni vidiki ugodnosti zaposlenih (nezgodno zavarovanje, popusti, nadstandardni zdravniški pregledi, darila, vozila, stanovanja)

29.5.2018, , Vir: Verlag Dashöfer

Uvod

 V praksi se v javnem sektorju vedno znova srečujemo z vprašanji, ki so povezana z obdavčitvijo ugodnosti zaposlenim.

 V on-line klepetalnici z naslovom Obdavčitev ugodnosti zaposlenimi smo prejeli vaša vprašanja in nanje odgovorili.

 

Vprašanja in odgovori:

 

Smo javna agencija. Pretežni del naših zaposlenih opravlja delo tudi na službenih potovanjih v tujini, tako v evropskih državah kot tudi državah izven Evrope: ZDA, Združeni Arabski Emirati, Izrael, Azerbajdžan, Rusija, Ukrajina, Japonska, Kitajska, Avstralija, Srbija, Makedonija,...

Zanima nas, ali so zaposleni, napoteni na službeno potovanje v tujino (v evropske in druge države) upravičeni, da agencija za njih sklene in plača individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco za čas trajanja službenega potovanja? Do katere višine in za kakšno višino kritja? Se lahko za te zaposlene sklene celoletno individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco? Do katere višine in za kakšno višino kritja? Kako je z obračunom bonitet v primeru sklenitev polic - enkratne oziroma celoletne?

V evropskih državah ter še v nekaterih drugih, s katerimi ima Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo za plačilo zdravstvenih storitev v tujini, naj bi zaposleni v primeru potrebe nujnih zdravniških storitev uporabljali evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki pa zagotavlja manjši obseg storitev kot individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco. Prav tako ureditev dodatnih dokumentov, ki so osnova za koriščenje (brezplačnih) zdravstvenih storitev v tujini, pomeni, da bi zaposleni potrebovali več časa, da bi to vse uredili. Običajno se je potrebno z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja zglasiti na uradu za zdravstvene storitve v posamezni državi, kar pa zahteva res še dodaten čas in bi podaljšalo službeno pot v tujino.


Ali bi bilo torej zakonito (ob upoštevanju 14.a člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini), da delodajalec za zaposlenega, ki je napoten na službeno potovanje v tujino, sklene in plača polico za celoletno individualno zdravstveno zavarovanje za tujino z asistenco oziroma polico za čas trajanja službenega potovanja v tujino?

Kako je z obračunom bonitete, v kolikor črpa zaposleni pravice iz sklenjene police za zdravstvene storitve, ki so posledica dogodka, ki se ni zgodil na službenem potovanju?

ZDoh-2 v 6. točki drugega odstavka 39. člena določa, da boniteta vključuje zlasti zavarovalne premije in podobna plačila.

Izjemo od navedenega določa 4/a točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, kar pomeni, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo zavarovalne premije za zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, pod določenimi kumulativnimi pogoji, in sicer:

- zavarovanje velja v vseh državah sveta,

- gre za sklenjeno zavarovanje zaradi službene poti v tujino,

- povračilo stroškov takega zavarovanja delodajalec zagotavlja vsem delavcem, ki potujejo v tujino,

- tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (najnižji obseg tveganja oz. najnižjo višino kritja).

 

Ali je potrebno obračunati boniteto na cepljenje proti gripi? Cepljenje proti gripi bi vsem zaposlenim ponudili kot možnost v okviru Načrta promocije zdravja, cena cepljenja pa znaša 14 evrov na zaposlenega. V izjavi o varnosti z oceno tveganja gripa ni opredeljena kot tveganje.

V skladu s 4/a točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev ne štejejo za boniteto pod pogojem, da je delodajalec cepljenje dolžan zagotoviti skladno z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Izjava o varnosti, ki jo mora izdelati in sprejeti vsak delodajalec skladno z določili ZVZD-1, temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

Če obstaja splošna politika podjetja o obveznem cepljenju delojemalcev z določenim cepivom, to še ne pomeni, da se plačilo cepljenja s strani delodajalca ne šteje za boniteto. V skladu z zgoraj navedenim mora biti cepljenje delojemalcev povezano z ugotovitvijo možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na tej podlagi pripravljene ocene tveganja.

V obravnavanem primeru menim, da gre za ugodnosti manjših vrednosti, skladno z določili petega odstavka 39. člena ZDoh-2, kar pomeni, da se navedeno ne šteje za boniteto.

 

Javni zavod-obisk gledališke predstave za vse zaposlene. Kaj pomeni z vidika obdavčitve za posameznika in kaj za zavod?

V kolikor izpolnjujete pogoje iz petega odstavka 39. člena ZDoh-2 (ugodnost manjše vrednosti do 15,00 EUR), to ni boniteta, prav tako to ni davčno priznan strošek.

V kolikor temu ni tako, gre za boniteto, od katere se obračuna dohodnina in PSV, prav tako je to potem davčno priznan strošek (2. točka drugega odstavka 30. člena in 35. člen ZDDPO-2).

 

Ali lahko javni zavod plačuje zaposlenim nezgodno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, pri čemer je koristnik odškodnine zaposleni, zato se obračunava boniteta?

Plačilo zavarovalne premije za neobvezno nezgodno zavarovanje delojemalca je boniteta zaposlenega, če jo delodajalec plačuje zanj.

Boniteta zaposlenega pa niso plačila delodajalca za zavarovanje zaposlenega za nesreče pri delu, če bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona.

ALI JE zakonsko dovoljeno, da delodajalec to delavcem plačuje?!!

Izplačilo bonitet dovoljuje tako ZDoh-2, kot tudi ZDDPO-2.

Prilagam mnenje Računskega sodišča: "Plačevanje