Danes je 23.7.2024

Input:

Drugi prejemki iz delovnega razmerja (in nadomestila v breme delodajalca…)

18.6.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Zanima me, kako je z refundacijo bolniške v primeru, da delavec pride za par dni v službo, ugotovi, da ne zmore delat in nato ga izbrani osebni zdravnik pošlje na novo bolniško do 30 dni. Komisija ga je vmes poslala delat, nove odločbe nima. Se nova refundacija lahko obračuna že takoj ali šele po tridesetih dneh?

V primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje. Bistven je razlog bolniške odsotnosti: če gre za isti razlog, velja navedeno, če ni isti razlog, se odsotnost zaradi bolezni obračuna 30 delovnih dni v breme delodajalca.

Kako se pravilno obračunava dodatek za stalno pripravljenost? Npr. če je kdo v stalni pripravljenosti (vodovod) od ponedeljka do nedelje, redno delo normalno opravlja od ponedeljka do petka (40ur). Kolikor ur mu pripada dodatka za stalno pripravljenost?

Dodatek za stalno pripravljenost pripada za čas, ki ga delavcu odredi delodajalec. Stalna pripravljenost se ne šteje v delovni čas, saj gre za dodatek, ki se izplačuje za pripravljenost za delo. Za čas stalne pripravljenost javnemu uslužbencu pripada 20 % osnovne plače. Če pa mora v času stalne pripravljenost začeti delati, se stalna pripravljenost prekine za čas opravljanja dela in se mu delo plača, kot sicer. To v vašem primeru pomeni delo prek polnega delovnega časa, k temu pa pridajajo vsi ostali dodatki (npr. nočno delo, delo na nedeljo ali praznik, če je bilo v tem času dejansko opravljeno delo). Plačilo dodatka se izplača za ure oziroma čas, ki je določen v odredbi delodajalca.

Zanima nas kako se pri neenakomernem delovnem času obračuna bolniška, ki je v breme delodajalca ali v breme ZZZS? je pravilno, da se obračuna glede na planiran urnik, ali jo je potrebno obračunati za čas, kot je izdan bolniški list? V primeru , da je daljša od 30 dni in je v breme ZZZS, kdaj je potem 1. dan zadržanosti v breme ZZZS? 1. dan ko je nastopila bolniška + 30 delovnih dni, ali po dnevih glede na urnik?

Pri neenakomerno razporejenem delovnem času gre za delo na podlagi vnaprej določenega mesečnega delovnega razporeda, z določitvijo obsega delovne obveznosti v posameznih dnevih, pri čemer je planirana delovna obveznost delavca v določenem mesecu lahko enaka, nižja ali višja od mesečne delovne obveznosti po delovnem koledarju. Na podlagi devetega odstavka 137. člena ZDR-1, je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Glede na to se odsotnost zaradi bolezni obračuna na podlagi razporeditve na delo, torej v