Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Smo javni zavod na področju športa. Ali lahko izplačamo solidarnostno pomoč delavcu, ki je že devet mesecev na bolniški (rak) v višini 577,51 EUR. Njegova bruto plača-nadomestilo znaša 927 EUR. Delavec ni član sindikata.
Glede na posredovane podatke, velja za vas Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 4. točki 40. člena določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
- smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
- težja invalidnost;
- daljša bolezen;
- elementarne nesreče ali požari.
V zvezi s solidarnostno pomočjo, je bil k navedeni kolektivni pogodbi sprejet tudi Aneks (Ur. l. RS, št. 40/012), ki v 13. členu določa, da je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.
Sprejet pa je bil še en Aneks (Ur. l. RS, št. 46/2012, ki ureja izplačevanje solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata v 6. členu. Ker v vprašanju ne navajate, da bi bil delavec člane reprezentativnega sindikata, tega v odgovoru ne bomo posebej upoštevali, opozarjamo pa, da bi v primeru, če bi delavec dejansko bil član reprezentativnega sindikata pri izplačilu solidarnostne pomoči bilo treba upoštevati tudi to določbo.
Glede na posredovane podatke bi delavcu lahko pripadla solidarnostna pomoč zaradi daljše bolezni, če seveda poda ustrezno vlogo. Razlaga pojma daljša bolezen je bila sprejeta že z razlago KPNG (Ur. l. RS, št. 81/2000) in pomeni daljšo bolezen, zaradi katere je javni uslužbenec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika. Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno. Do solidarnostne pomoči po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne…
