Danes je 25.5.2024

Input:

Metode vrednotenja pri proračunskih uporabnikih

7.5.2014, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 24 minut

4.5.2.1 Metode vrednotenja pri proračunskih uporabnikih

Tomaž Glažar


Podjetje se mora v svojih računovodskih dokumentih (npr. v pravilniku o računovodenju) vnaprej opredeliti za določeno računovodsko metodo glede vrednotenja zalog materiala in surovin. Pravilna odločitev za metodo vrednotenja je pomembna, saj naj bi izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala in surovin.

Potrebno je vedeti, da pri računovodskih metodah spremljanja zalog ne gre nujno za gibanja fizičnih zalog, ampak samo za njihovo vrednostno gibanje. V nekaterih primerih je, zaradi lastnosti zaloge (npr. bakrene palice) in nepomembnosti časovnega izdajanja vseeno, kateri del fizične zaloge izdamo, ne glede na to, kdaj smo ga v skladišče prejeli. Za računovodstvo pa je važno samo zaporedje vrednostnega spremljanja zalog in njihova količina v skladišču. Seveda obstajajo tudi zaloge, ki imajo omejen rok trajanja in jih je potrebno tudi fizično izdajati po metodi prvi notri, prvi ven.

Vsaka metoda vrednotenja zalog materiala izkazuje različno višino vrednosti zalog materiala in različno višino stroškov porabljenega materiala v nekem trenutku. Za določene proračunske porabnike velja, da višje kot je izkazano stanje zalog materiala, nižje so izkazani stroški porabe materiala v obdobju. To pa ob drugih nespremenjenih okoliščinah vpliva tudi na poslovni izid. Za druge proračunske porabnike to ne velja, saj se stroški materiala priznajo ob plačilu materiala in ne ob njegovi porabi. Zaloge materiala se pri drugih proračunskih porabnikih nižajo na osnovi izbrane metode, stroški pa nastajajo samo na osnovi plačanih nabav materiala. Izbrana metoda vpliva samo na spremembo stanja na kontu 292 – vnaprej vračunani odhodki za obratna sredstva.

Primerjava metod

Primerjava stroškov porabe materiala pri metodi stalnih cen z odmiki in pri metodi drsečih povprečnih cen pokaže, da so le-ti enaki. Iz tega bi lahko sklepali, da med tema dvema metodama ni nikakršnih razlik, kar pa ne drži. Vrednostni odmik, ki se nanaša na porabljene količine pri metodi stalnih cen, ni obračunan sproti, temveč se obračunava, na primer, ob koncu meseca, trimesečja, polletja ali celo leta. Vrednostni odmik se ponavadi ne obračunava za vsako vrsto enot zalog posebej, temveč za vse vrste enot zalog skupaj.

  • FIFO metoda


Sedanji SRS 4 priporočajo uporabo metode zaporednih cen - FIFO, saj bodo s tem končne zaloge ovrednotene po zadnjih nabavnih cenah, kar je ob dokaj stabilnih nabavnih cenah realno, saj so cene, ki oblikujejo vrednost zalog materiala veljale za zadnje obdobje nabav. Zato so vrednosti blizu presečnemu datum bilance stanja, v kateri so končne zaloge tudi izkazane. Če se uporablja metoda FIFO, jih ob koncu obračunskega obdobja ni potrebo prevrednotiti.

Osnovno načelo metode FIFO je, da podjetje upošteva določeno zaporedje gibanja zalog tako, da se tiste zaloge materiala, ki so prej kupljene, tudi prej porabijo. Iz tega sledi, da se poraba zalog materiala obračunava po prvih dejanskih nabavnih cenah, končna zaloga materiala pa po zadnjih.


V nadaljevanju so predstavljen primeri za določene in druge proračunske uporabnike. Čeprav je malo verjetno, da imajo drugi proračunski porabniki tudi proizvodnjo, je prikaza tudi takšen primer.

V primerih so v temeljnici navedeni tudi naslednji dokumenti (Dok.):

PRAČ prejeti račun

IRAČ izdani račun

BI bančni izpisek

BLI blagajniški izdatek

BLP blagajniški prejemek

BMP bremepis

DBP dobropis

TEM temeljnica (tudi odločbe, notarski zapis,...)

INTRAČ interni račun

DOB dobavnica

PRE prejemnica

OBR obračun

ODD oddajnica

IZL izločilnica

USP usposobnica

Ti dokumenti so podlaga za knjiženje gibanja zalog materiala.


Organizacija ima na začetku leta na zalogi 500 kosov materiala, katerega nabavna cena znaša 10 DE na kos. Poslovni dogodki, povezani s porabo in nabavo materiala, si sledijo takole:

20. januarja se na podlagi oddajnice iz skladišča da v uporabo 400 kosov materiala,

10. maja se od dobavitelja kupi 600 kosov materiala po nabavni ceni 12 DE.,

20. avgusta se da v uporabo 500 kosov materiala,

20. novembra se kupi 700 kosov materiala po nabavni ceni 14 DE,

30. decembra se da v uporabo 800 kosov materiala.

Št.

 

Dok.

 

Besedilo

 

Znesek

 

V breme

 

V dobro

 

1.

 

ODD

 

Oddaja materiala iz skladišča

 

4.000

 

460

 

310

 

2.

 

PRE

 

Prejem materiala v skladišče

 

7.200

 

310

 

222

 

3.

 

ODD

 

Oddaja materiala iz skladišča

 

5.800

 

460

 

310

 

4.

 

PRE

 

Prejem materiala v skladišče

 

9.800

 

310

 

222

 

5.

 

ODD

 

Oddaja materiala iz skladišča

 

10.800

 

460

 

310

 

Konto

 

Zap. št.

 

V breme

 

Zap. št.

 

V dobro

 

222 - Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve

 

 

 

(2)

 

7.200

 

222 - Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve

 

 

 

(4)

 

9.800

 

310 - Material v skladišču

 

z.s

 

5.000

 

(1)

 

4.000

 

310 - Material v skladišču

 

(2)

 

7.200

 

(3)

 

5.800

 

310 - Material v skladišču

 

(4)

 

9.800

 

(5)

 

10.800

 

460 - Stroški materiala

 

(1)

 

4.000

 

 

 

460 - Stroški materiala

 

(3)

 

5.800

 

 

 

460 - Stroški materiala

 

(5)

 

10.800

 

 

 

Drugi proračunski porabniki, če gre material v proizvodnjo:

Št.

 

Dok.

 

Besedilo

 

Znesek

 

V breme

 

V dobro

 

1.

 

ODD

 

Oddaja materiala iz skladišča

 

4.000

 

330

 

310

 

2.

 

PRE

 

Prejem materiala v skladišče

 

7.200

 

310

 

222

 

 

 

 

7.200

 

180

 

292