Danes je 28.3.2020
Input:

Obračun DDPO za leto 2019 za negospodarstvo

6.2.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Ali se pri izračunu olajšave po 57. členu ZDDPO-2 kot »višina plačila« vajencu, dijaku in študentu za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju upošteva samo plačilo za opravljeno praktično delo (nagrada), ali tudi morebitna povračila stroškov, prehrane in prevoza, obračunano ali izplačano plačilo oziroma ali bruto znesek plačila ali neto znesek plačila?

 

Zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila vajencu, dijaku in študentu, največ v višini 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Slovenji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela. Za to plačilo se štejejo nagrada in vsa druga delodajalčeva plačila vajencem, dijakom in študentom po učni pogodbi, ne pa tudi povračila stroškov (primeroma prevoza in prehrane). V poslovnih knjigah se pripoznajo ob nastanku poslovnega dogodka, (ko se pojavijo), in ne šele s plačilom.

 

Povračila stroškov prehrane in prevoza niso plačilo za izvajanje praktičnega dela (plačilo za delo), ampak nadomestilo za prehrano in prevoz. Primeroma, stroški prevoza niso odvisni od izvajanja praktičnega izobraževanja, ampak od oddaljenosti bivališča vajenca, dijaka in študenta od mesta izvajanja praktičnega dela. Tudi omejitev navzgor za opisano davčno olajšavo, je vezana na povprečno mesečno plačo zaposlenih v Sloveniji (brez upoštevanja stroškov prehrane in prevoza).

 

Glede izplačila v bruto ali neto znesku, pa pojasnjujem, da v skladu z določbo SRS 13 strošek dela predstavljajo plače, ki pripadajo zaposlenim v bruto znesku. Iz navedenega izhaja, da se kot plačilo po 57. členu ZDDPO-2 šteje bruto znesek. Okvir SRS kot temeljno računovodsko predpostavko določa upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov. To pomeni, da se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu. Tako davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju določeno v 57. členu ZDDPO-2 predstavlja v učni pogodbi dogovorjeno delodajalčevo plačilo za izvajanje praktičnega dela, kar vključuje nagrado vajencu, dijaku ali študentu ter dajatve, ki jih obračuna in plača izplačevalec dohodka za prejemnika, vendar ne več kot 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Slovenji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela.

 

Kako v obračunu DDPO pravilno izvzamemo nepridobitne prihodke?

 

Zavezanec uveljavi oprostitev davka iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti v obračunu DDPO tako, da iz celotnih prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida, ki se v skladu z 12. členom ZDDPO-2 izhodiščno upoštevajo pri ugotavljanju davčne osnove, izvzame prihodke od nepridobitne dejavnosti ter dejanske ali sorazmerne stroške te dejavnosti, kot določa 27. člen ZDDPO-2, ki je posebna določba glede ugotavljanja davčne osnove pri zavezancih po 9. členu ZDDPO-2.  

 

Zavezanec izvzame nepridobitne prihodke v polju 2.1 obračuna DDPO, ki je priloga 1 Pravilnika o davčnem obračunu DDPO.

 

Pri izvzemanju nepridobitnih odhodkov v polju 6.1 obračuna DDPO zavezanec izbira med dvema načinoma izvzema. Bodisi izvzema dejanske nepridobitne odhodke bodisi izvzema določen delež celotnih odhodkov, pri čemer za razdelitev uporabi delež nepridobitnih prihodkov v vseh prihodkih zavezanca.

 

Zavezanec, ki izvzema dejanske odhodke mora za ta namen zagotoviti analitično ustrezno knjigovodsko spremljanje svojega poslovanja, vključno z opredelitvami ključev, po katerih deli (splošne) stroške, ki se ob svojem nastanku vsebinsko nanašajo tako na pridobitno kot na nepridobitno dejavnost.

 

Kako razumeti izraz "namenska javna sredstva" po Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti?

 

Vsa javna sredstva so dodeljena namensko. Namen je opredeljen v finančnih načrtih njihovega uporabnika, v pogodbah o pridobitvi javnih sredstev itd.. Neporabljena sredstva je praviloma treba vrniti viru financiranja. Z davčnega vidika ima morebitno ugotovljena „nenamenskost“ praviloma za posledico dodatno odmerjene davčne obveznosti.

 

Pogoj zagotovitve namenske uporabe pridobljenih javnih sredstev sta ustrezno organiziranje in računovodenje. Pri tem posamezne dejavnosti opredelimo kot najmanjšo logično celoto (stroškovni nosilec). Neposredni stroški (stroški, ki jih lahko pripišemo posameznim aktivnostim) bremenijo stroškovni nosilec. Te stroške v osnovi delimo na stroške, povezane z delovnimi sredstvi (amortizacija in slabitve), stroške, ki so povezani s predmeti dela (stroški materiala), stroške dela in stroške storitev. Če je treba, zaradi zagotovitve boljšega razporejanja posrednih stroškov na stroškovne nosilce uporabimo kakšne druge delitve stroškov. Glede na opredeljene vsebine neposrednih stroškov se izračunajo deleži (ključi) za razporejanje posrednih stroškov, ki so evidentirani na stroškovnih mestih. Obravnavamo jih po enakih vsebinah, kot smo jih uporabili pri neposrednih stroških. Glede na sestavo neposrednih stroškov in njihov delež, ki odpade na posamezne aktivnosti, izračunamo ključe, s pomočjo katerih razporejamo posredne stroške na stroškovne nosilce. Vsota posrednih in neposrednih stroškov so celotni stroški stroškovnega nosilca. Na drugi strani smo stroškovne nosilce odobrili za prihodke. Razlika je rezultat stroškovnega nosilca. Če smo ravnali, kot je opisano, je ugotovljeni rezultat strokovno nesporen.

 

Za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzemajo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, se med drugim štejejo tudi in zlasti namenska javna sredstva.

 

Pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2 se za nepridobitne prihodke štejejo med drugim tudi prejeta sredstva iz sredstev javnih financ v obliki subvencij, dotacij oziroma drugih namenskih sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti, proračuna RS oziroma proračuna EU.

 

Kako zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2, v obračunu DDPO, uveljavlja davčne olajšave?

 

Zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 lahko davčne olajšave uveljavlja v celotnem znesku, ugotovljenim v skladu z določbami 55. do 59. člena ZDDPO-2, vendar:

- je uveljavljanje posameznih davčnih olajšav treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in je odvisno od dejstev in okoliščin primera, kar tudi pomeni,

- da davčne osnove od pridobitne dejavnosti zavezanca iz 9. člena ZDDPO-2 ni možno znižati na račun davčne olajšave, ki se dejansko izključno nanaša le na nepridobitno dejavnost zavezanca.

Navedeno pomeni, da v primeru olajšave, ki se dejansko izključno nanaša le na nepridobitno dejavnost zavezanca, zmanjšanje davčne osnove iz pridobitne dejavnosti sploh ni možno, ne glede na sorazmerni delež obdavčljivih prihodkov in ugotovljeno davčno osnovo iz pridobitne dejavnosti. Samo v primeru, če se olajšava oziroma sredstvo, ki je predmet