2018.02.1.1 Obračun DDV za februar 2018 in izračun odbitnega deleža
mag. Aleksandra Heinzer Majda Gominšek
1. Opravljanje obdavčljive in neobdavčljive dejavnosti
Dejavnosti, ki jih osebe javnega prava opravljajo, so z vidika DDV lahko neobdavčljive ali obdavčljive narave. Od nabav, ki se nanašajo na opravljanje njene neobdavčljive dejavnosti, ki jih opravlja kot davčna nezavezanka, v nobenem primeru ne more odbiti DDV. Od nabav, ki se nanašajo na opravljanje njene obdavčljive dejavnosti, ki jih opravlja kot davčna zavezanka, pa lahko odbije le tisti del DDV, ki se pripiše njenim obdavčenim dejavnostim.
Prejete račune, ki se nanašajo na opravljanje neobdavčljive dejavnosti, je treba takoj izločiti. Vendar pa se v praksi lahko zgodi, da se določene nabave nanašajo na obe dejavnosti (na primer za elektriko, investicije, vzdrževanje, komunalne storitve, telefon, pisarniški material, vzdrževanje računalniškega programa, osnovna sredstva, svetovalne storitve ipd.). V zvezi s tem, na kakšen način naj zavezanec loči prejete račune, ki se nanašajo tako na njegovo obdavčljivo kot tudi neobdavčljivo dejavnost, zakonodaja na področju DDV ne vsebuje posebnih pravil.
V sodbi v zadevi C-437/06 z dne 13. marca 2008 (Securenta Göttinger Immobilienanlagen und Vermögensmanagement AG) je sodišče EU med drugim odgovarjalo tudi na vprašanje, na kakšen način je treba razdeliti zneske DDV, ki se nanaša na neobdavčljivo in obdavčljivo dejavnost davčnega zavezanca. Odločilo je, da je določitev metod in meril razdelitve zneskov vstopnega DDV med gospodarske in negospodarske dejavnosti predmet diskrecijske pravice držav članic, ki morajo pri izvajanju tega pooblastila upoštevati cilj in sistematiko navedene direktive in na tej podlagi predvideti način izračunavanja, ki objektivno odraža dejanski del vstopnih stroškov, ki se pripišejo tema dejavnostma. Način, ki ga morajo davčni zavezanci, ki poleg svoje obdavčljive dejavnosti opravljajo tudi neobdavčljive, upoštevati pri razmejevanju DDV pri vhodnih računih, je torej domena vsake države članice. Slovenski zakonodajalec posebnih pravil v zvezi s slednjim ni predpisal, je pa davčni organ v več svojih pojasnilih omenjal uporabo t. i. ključa.
V svojem pojasnilu z naslovom “Osebe javnega prava in DDV“ (november, 2015 – druga izdaja) osebam javnega prava na splošno pojasnjuje: “Odbije se lahko le del DDV, ki je…
