Odgovornost predstojnikov proračunskih uporabnikov glede na določila zakona o varnosti in zdravju pri delu

4.1.6 Odgovornost predstojnikov proračunskih uporabnikov glede na določila zakona o varnosti in zdravju pri delu

Simona Žnidar

Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( Uradni list RS, št. 43/2011), ki je bil sprejet v maju 2011, določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 2. členu določa, da je delodajalec vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost , podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register. Zakon v 2. členu pojasnjuje tudi, da je delavec ali delavka oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo.

Nadalje pojasnjuje še, da je:

• nezgoda pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in, ki povzroči poškodbo delavca,

• da je nevarni pojav dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo,

• delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev,

• preventivni ukrep vsak ukrep delodajalca ali delavca, ki je namenjen zmanjševanju ali obvladovanju tveganj za varnost in zdravje pri delu,

• delovni proces organiziran in voden proces, ki poteka pri opravljanju dela in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca,

• sredstvo za delo objekt namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki,

• promocija zdravja na delovnem mestu sistematično ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev,

• strokovni delavec oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu,

• zunanja strokovna služba pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje ministra, pristojnega za delo, za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu,

• izvajalec medicine dela izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu.

V prispevku bo izpostavljena odgovornost predstojnikov proračunskih uporabnikov le glede na storjene prekrške delodajalca, ki se kaznujejo z globo od 2.000 od 40.000 evrov. Prekrški in globe so opredeljene v 76. členu zakona. Prav tako pa se za te prekrške oglobi tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer v višini od 500 do 4.000 evrov za storjen prekršek.

Zato bodo v nadaljevanju izpostavljena tista ravnanja oziroma opustitve ravnanj odgovornih oseb delodajalca, ki so opredeljena kot prekršek in za katere je predpisana globa, kar pomeni, da so v nasprotju z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.

Pooblaščene uradne osebe Inšpektorata RS za delo poleg inšpekcijskega postopka vodijo in odločajo po posebnem postopku, postopku za prekrške , tako imenovanem hitrem postopku, razen v primerih, ki so taksativno našteti v zakonu in o katerih odločajo sodišča (okrajna za odločanje na I. stopnji, višja sodišča za odločanje na II. stopnji).

Za preveritev upoštevanja zakonskih določb, ki so ob opustitvi opredeljene kot prekršek, bo k prispevku o odgovornosti predstojnikov proračunskih uporabnikov glede na Zakon o varnosti in zdravju pri delu priložen tudi kontrolni list. S tem kontrolnim listom bodo odgovorne osebe proračunskih uporabnikov lahko preverjale, ali upoštevajo zakonska določila in ali izvajajo vse aktivnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

Prekršek delodajalca po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki se kaznuje z globo je, če:

• pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni pri delu, kot to določa prvi odstavek 17. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu;

• ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni, ko se spremenijo podatki na katerih je ocenjevanje temeljilo in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja, kot to določa drugi odstavek 17. člena tega zakona;

• po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, kot to določa tretji odstavek 17. člena tega zakona;

• v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne določi posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za delo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela kot to določa četrti odstavek 17. člena tega zakona;

• v izjavi o varnosti k oceni tveganja ne predloži zapisnika o posvetovanju z delavci oziroma z njihovimi predstavniki kot to določa peti odstavek 17. člena zakona;

• ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganja na običajen način, ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela kot to določa prvi odstavek 18. člena tega zakona;

• ne omogoči delavcu na njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja kot to določa drugi odstavek 18. člena tega zakona;

• ne zagotavlja delavcem osebne varovalne opreme in njene uporabe, če sredstva za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu skladno z določili četrte alineja 19. člena tega zakona;

• ne opravlja obdobnih preiskav škodljivosti delovnega okolja in tako ne preverja ustreznih delovnih razmer kot to določa peta alineja 19. člena tega zakona;

• ne opravlja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme in tako ne preverja njihove skladnosti s predpisi o varnosti in zdravju pri delu skladno s šesto alinejo 19. člena tega zakona;

• ne zagotavlja varnega delovnega okolja in uporabe varne delovne opreme (sedma alineja 19. člena);

• ne sprejme ukrepov za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepov za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči skladno s prvim odstavkom 20. člena tega zakona;

• ne določi ukrepov iz 20. in 21. člena ter števila delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za njihovo izvajanje prilagojenih naravi dejavnosti in številu zaposlenih delavcev ter upoštevaje druge navzoče osebe v delovnem procesu skladno z določili 22. člena tega zakona;

• ne poskrbi za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata, in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto, na tistih delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb skladno s prvim odstavkom 23. člena tega zakona;

• ne načrtuje postopke za primere nasilja na delovnem mestu ter ne seznani z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo skladno z določili drugega odstavka 23. člena tega zakona;

• ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev kot to določa 24. člen tega zakona;

• da v uporabo objekt, ne da bi pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter ne da bi pisno ocenil tveganje, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni skladno z določili prvega odstavka 25. člena tega zakona;

• da v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo, ne da bi pridobil potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami oziroma potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo skladno z določili drugega odstavka 25. člena tega zakona;

• da nevarne kemične snovi v uporabo delavcem, ki niso opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi in ne zagotovi vseh varnostnih ukrepov, ki izhajajo iz varnostnega lista skladno z določili prvega odstavka 26. člena tega zakona;

• ne zagotovi varnostnega lista v slovenskem jeziku, razen izjemoma, ko je lahko varnostni list tudi v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij kot to določa drugi odstavek 26. člena tega zakona;

• ne zagotovi, kadar je to potrebno, prevod varnostnega lista v jezik, ki ga delavec razume skladno z določili tretjega odstavka 26. člena tega zakona;

• če ne obvesti takoj vseh delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o navzočem tveganju in varnostnih ukrepih kot to določa prvi odstavek 27. člena tega zakona;

• ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili delavcem ne omogoči, da ustavijo delo in se napotijo na varno skladno z določili drugega odstavka 27. člena tega zakona;

• razen v izjemnih primerih in iz utemeljenih razlogov, pozove delavce na delo, ko še obstaja resna in neposredna nevarnost kot to določa tretji odstavek 27. člena tega zakona;

• za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu ne določi enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu skladno z določili prvega odstavka 28. člena tega zakona;

• strokovnemu delavcu ne omogoči strokovno neodvisnega opravljanja nalog po tem zakonu ali mu ne zagotovi primernega časa in dostopa do vseh potrebnih podatkov ali mu ne omogoči izpopolnjevanja znanja, ali strokovnega delavca zaradi njegovega dela postavi v manj ugoden položaj ali v položaj, da trpi druge škodljive posledice v zvezi s svojim delom kot to določa peti odstavek 28. člena tega zakona;

• v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev, pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja kot to določa prvi odstavek 32. člena tega zakona;

• če ne zagotovi, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravje pri delu izvaja izvajalec medicine dela kot to določa prvi odstavek 33. člena…