Odločbo št. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014 navajamo v celoti:
»ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Primoža Skerbiša, Slovenske Konjice, ki ga zastopa Saša Jenčič, odvetnik v Mariboru, na seji 3. julija 2014
odločilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 2/2011 z dne 21. 2. 2011 se zavrne.
OBRAZLOŽITEV
A.
1. Na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR/02) je delodajalec 24. 6. 2004 pritožnika pisno opozoril na kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. V tem opozorilu je bil pritožnik v skladu z zakonom tudi opozorjen, da mu bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če se bodo kršitve ponovile. Zaradi novih kršitev delovnih obveznosti je bila pritožniku 19. 12. 2005 pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Ugotovilo je, da je delodajalec ravnal v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR/02, ko je pritožnika pisno opozoril na izpolnjevanje delovnih obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Višje delovno in socialno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je s sodbo št. VIII Ips 360/2007 z dne 6. 4. 2009 zavrnilo njegovo revizijo. To sodbo je Ustavno sodišče z odločbo št. Up-803/09 z dne 9. 12. 2010 (Uradni list RS, št. 2/11) razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. V tej odločbi je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v času odločanja Vrhovnega sodišča že učinkovala odločba Ustavnega sodišča št. U-I-45/07, Up-249/06 z dne 17. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 46/07, in OdlUS XVI, 28). Presodilo je, da je bila pritožniku kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), ker je Vrhovno sodišče svojo sodbo oprlo na prvi odstavek 83. člen ZDR/02, za katerega pa je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-45/07, Up-249/06 – ki je bila že pred vložitvijo revizije objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bi morala biti Vrhovnemu sodišču pri odločanju znana – ugotovilo, da je v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave.
3. V odločbi št. U-I-45/07, Up-249/06 je Ustavno sodišče ugotovilo, da prvi odstavek 83. člena ZDR/02 ni določal, koliko časa po pisnem opozorilu lahko delodajalec na podlagi tega opozorila delavcu ob novi kršitvi odpove pogodbo o zaposlitvi. Hkrati ZDR/02 zoper pisno opozorilo ni predvidel posebnega sodnega varstva, temveč je bilo mogoče njegovo neutemeljenost uveljavljati šele v postopku presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodno varstvo je bilo tako za določeno časovno obdobje odmaknjeno od izdaje opozorila, zato je bila lahko vprašljiva njegova učinkovitost. Vendar pa je Ustavno sodišče poudarilo, da samo dejstvo časovne odmaknjenosti sodnega varstva še ne pomeni, da je takšno sodno varstvo vedno neučinkovito. Neučinkovito bi bilo lahko le v primeru, če bi ta časovna odmaknjenost trajala tako dolgo, da bi bilo dokazovanje neutemeljenosti pisnega opozorila bistveno oteženo. Ustavno sodišče je z namenom, da bi do uskladitve ZDR/02 z Ustavo preprečilo kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva v postopkih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, določilo tudi način izvršitve svoje ugotovitvene odločbe. Določilo je, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov le na podlagi pisnega opozorila, ki je bilo izdano v roku največ enega leta pred novo kršitvijo delavca.
4. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo drugič odločalo o pritožnikovi reviziji in jo ponovno zavrnilo. V svoji sodbi pojasnjuje, da odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-45/07, Up-249/06 ni upoštevalo tako, da bi pravnomočno sodbo razveljavilo ali spremenilo zgolj zato, ker redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila sprejeta v roku enega leta po prvotnem pisnem opozorilu. Meni, da delodajalcu zaradi ravnanja izven enoletnega roka ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, saj v letu 2005 ni mogel računati na to, da bo v letu 2007 ugotovljena protiustavnost zakonske ureditve. Vrhovno sodišče v sodbi ocenjuje, da niti Ustava niti Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o…
