Danes je 17.4.2021

Input:

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP6 na davčnem področju

1.3.2021, Vir: FURS

Opozorilo: Objava dokumenta FURS na portalu SEJA je informativne narave. Pri objavi dokumenta FURS lahko pride do razlik med dokumentom FURS in objavo na portalu SEJA zaradi drugačnega tehničnega formata, zaradi tega, ker ni pridobljena informacija o spremembi dokumenta FURS ali zaradi tega ker sprememba v dokumentu FURS niso takoj vnesene v dokument na spletni strani SEJA.

Zato vas prosimo, da dokument na spletni strani SEJA obravnavate samo kot informacijo o vsebinah, ki jih vsebuje dokument FURS. Kot verodostojni vir uporabite dokument FURS na spletni strani fu.gov.si .

Spremembe v dokumentu:

  • 35.1

Novo v dokumentu:

I. ODLOG, ODPIS IN OBROČNO PLAČILO DAVKOV

 

1. Ali je možen odpis davkov?

Ne, odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, zaradi posledic epidemije bolezni COVID19 ni mogoč.

 

2. Ali je možen odlog plačila davčnih obveznosti in za koliko časa?

Zavezanec – poslovni subjekt lahko zaprosi za odlog plačila davčnih obveznosti za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19. 

 

3. Za katere davčne obveznosti lahko odložim plačilo oz. zaprosim za obročno plačilo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19?

Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj ter za prispevke za socialno varnost.

 

4. Ali velja odlog in obročno plačilo pri davčnem odtegljaju tudi za prispevke za socialno varnost?

Da.

5. Ali lahko zaprosim za odlog ali obročno plačilo obveznosti po letnem obračunu DDPO oz. DohDej, četudi sem tega oddal še pred razglasitvijo epidemije?

Da, če bi bilo plačilo obveznosti oteženo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19.

 

6. Kakšen je pogoj za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu in kakšna dokazila je treba predložiti?

Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19 (npr. sklicuje se lahko na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oz. prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov,  itd.).

 

7. Ali se plačilo obveznosti ustrezno zavaruje?

Da, če se na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Plačilo odloženih obveznosti se zavaruje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja (npr. bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog) ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register

 

8. Ali je v izredne razmere vključeno obdobje oktober 2020 oz. za katera obdobja bo veljal obrazec za odlog ali obročno plačilo zaradi izrednih razmer?

Zavezanci, poslovni subjekti, bodo vlogo za odlog oz. obročno plačilo po novem obrazcu lahko vložili tudi za davke, ki so zapadli v plačilo oktobra 2020. Vlogi se ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa in če gre za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (DDV, DDPO itd.).

 

9. Kako oddam vlogo za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu?

Zavezanec odda vlogo preko eDavkov kot LASTNI DOKUMENT (lastnoročni podpis zavezanca v vlogi ni potreben) ali izjemoma preko elektronske pošte, na  finančni urad, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register.   

Obrazec je objavljen na spletni strani eDavkov:

https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageC.aspx?categor y=obrok

 

10. Kako in kdaj bom obveščen, ali je moji vlogi za odlog oz. obročno plačilo ugodeno?

Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu davkov in drugih obveznosti v najkrajšem možnem času, zato se bomo potrudili, da bo odločeno v roku 8 dni od dneva prejema vloge. Zavezanec bo odločbo prejel z osebno vročitvijo,  elektronsko preko sistema eDavki.

 

11. Ali se bodo enako obravnavale vloge na »starih« obrazcih, ki so že na e-davkih kot »novi« obrazci zaradi izrednih razmer?

Da. Vloge na starih obrazcih, v katerih se zavezanci sklicujejo na posledice epidemije in o katerih FURS še ni odločil, se bodo obravnavale pod enakimi pogoji, ki veljajo za vloge na novih obrazcih. 

FURS bo o teh vlogah odločal na podlagi interventnega zakona, ki omogoča lažje uveljavljanje pravice do odloga/obročnega plačila za zavezance, poslovne subjekte, prizadete zaradi epidemije.

 

12. Ali v času odloga oz. obročnega plačila tečejo zamudne obresti?

Ne. V skladu z interventnimi ukrepi v času odloga oziroma obročnega plačila obresti ne tečejo.

 

13. Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača pravočasno?

V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri.

 

14. Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača s pravilnim sklicem (referenco)?

Plačilo posameznega obroka je vedno potrebno izvršiti z referenco oziroma sklicem, ki je naveden v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če plačilo obroka ni izvršeno s tem sklicem, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti in obrok ostane neplačan, kar je lahko razlog za razveljavitev odobrenega obročnega plačila.

 

15. Ali lahko davčni zavezanec, ki mu je že bil odobren odlog ali obročno plačilo po 102. členu ZDavP-2, in izpolnjuje tudi pogoje za odlog ali obročno plačilo po PKP6 (dokazano je izgubil sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije) zaprosi za plačilno ugodnost po PKP6? Ali se v tem primeru obračunajo zamudne obresti?

Za odobritev plačilne ugodnosti (odloga ali obročnega plačila) po PKP6 bo moral davčni zavezanec izkazati izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Ob izpolnjenosti tega pogoja lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo tudi za davčne obveznosti, za katere mu je predhodno že bilo odobreno obročno plačilo ali odlog plačila po 102. členu ZDavP-2.

Zamudne obresti se obračunajo le v primeru, če so terjatve že zapadle v plačilo - torej v primeru, da je že potekel rok, do katerega je bil davek odložen ali, če so zaradi zamude pri plačilu posameznega obroka v plačilo zapadli vsi neplačani obroki.

 

II. POMOČ V OBLIKI DELNEGA POVRAČILA NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV

 

Upravičenci do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

 

16. Kdo so upravičenci do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov?

V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZIUOPDVE je upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je pravna ali fizična oseba, ki:

  • je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1.septembra 2020,
  • ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
  • ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije 651/2014/EU,
  • ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
  • zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

 

16.1 Kako je z veljavnostjo ukrepov po interventnih zakonih? Ali se bodo ukrepi podaljšali tudi v leto 2021?

Vlada RS je dne 23. 12. 2020 s Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, podaljšala veljavnost določenih ukrepov do 31. marca 2021, in sicer:

-ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej iz 57. do 67. člena ZIUOPDVE;

-ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. do 92. člena ZIUOPDVE;

-ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka iz 93. do 97. člena ZIUOPDVE ter 104. in 105. člena ZIUOPDVE;

-upravičeno obdobje pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov iz 109. člena ZIUOPDVE.

17. Kdo ne more biti upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov?

V skladu z drugim odstavkom 109. člena ZIUOPDVE upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov ne more biti:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
  • tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.

17.1 Ali se pomoč, ki smo jo prejeli na podlagi drugih interventnih ukrepov (npr. sofinanciranje skrajšanega delovnega časa) izključuje s prejemom pomoči po ZIUOPDVE? S strani občine smo prejeli pomoč za obratovalne stroške. Ali je prejem pomoči občine za obratovalne stroške ovira prejem sredstev po ZIUOPDVE?

Pomoči, ki ste jih prejeli iz javnih virov na podlagi drugih ukrepov in po vsebini predstavljajo kritje vaših fiksnih stroškov gospodarske dejavnosti, ne predstavljajo ovire oziroma neposredno ne znižujejo zneska povračila nekritih fiksnih stroškov, do katerega ste upravičeni na podlagi ukrepa, ki ga ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE  v členih od 109 do 113, pod pogojem, da ste na podlagi teh pomoči v svojih poslovnih knjigah pripoznali prihodke, oziroma da te pomoči znižujejo vašo neto izgubo (AOP 187) v izkazu poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Izpolnjevanje pete alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, ob izpolnjevanju pogoja iz predhodnega odstavka, namreč zagotavlja omejitev iz druge alineje petega odstavka 109. člena tega zakona. Na podlagi Sporočila Komisije o Začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki v poglavju 3.12. ureja pomoč v obliki podpore za nekrite fiksne stroške, se namreč kot nekriti fiksni stroški štejejo izgube navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Ker je višina pomoči navzgor omejena z višino izgube v upravičenem obdobju je pogoj, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov, ob upoštevanju Sporočila Komisije izpolnjen, če druge prejete podpore oziroma pomoči zmanjšujejo izgubo v izkazu poslovnega izida upravičenca.

17.2 Podjetje je pri Podjetniškem skladu zaprosilo za posojilo. Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja ter zagotoviti hitro in ugodno financiranje za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na gospodarstvo. Ali lahko podjetje zaprosi za pomoč v obliki delno kritje fiksnih stroškov?

Pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov se ne izključuje z omenjeno pomočjo podjetnika. Upravičenec mora pri prejemanju državnih pomoči paziti na najvišjo dovoljeno višino prejetih pomoči. Če je upravičenec registriran do 1.10.2019, potem po ukrepu delnega povračila nekritih fiksnih stroškov nekriti fiksni stroški skupaj ne smejo presegati najvišje pomoči ( 3 mio € ) skladno s 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, če pa je upravičenec, registriran od 1. 10. 2019 dalje, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1. Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči (800.000 €, izjema je sektor ribištva in akvakulture, kjer je zgornja meja 120.000€ in področje primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, kjer je zgornja meja 100.000€).

17.3 Davčni zavezanec pravna oseba ima pogoje za uveljavljanje pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov (t.j. upad prihodkov, neto izgubo, zaposlene na dan uveljavitve zakona). V izjavi za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov, ki se vlaga na eDavkih mora zavezanec podati izjavo, da višina že izplačanih državnih pomoči, vključno z zneskom delnega povračila nekritih fiksnih stroškov po tej izjavi ne presega najvišje možne pomoči po točki 3.1. ali 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči COVID-19. Zanima nas katere državne pomoči se vštevajo v znesek in od katerega datuma dalje. Ali se všteva tudi povračilo izplačanih nadomestil plač Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi 7. odstavka 29. člena ZIUZEOP?

Šesti odstavek 109. člena ZIUOPDVE določa, da za upravičene, ki so bili registrirani do 1. 10. 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

 Sedmi odstavek 109. člena nadalje določa, da za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. 10. 2019 do 1.9.2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

 Če je torej upravičenec registriran do 1. 10. 2019, znaša najvišja pomoč 3.000.000 eur, pri čemer na podlagi točke 3.12 Sporočila Komisije začasni okvir za ukrepe državnih pomoči drugih ukrepov kot je ukrep povračila fiksnih stroškov še ni bilo izplačanih.

 Če pa je upravičenec registriran po 1. 10. 2019, znaša najvišja pomoč 800.000 eur, pri čemer se v tem znesku kumulirajo vse prejete pomoči na podlagi točke 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

 Seznam ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč, najdete na: https://www.gzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=eYkWuvYFuko%3D&portalid=123

Seznam je pripravilo Ministrstvo za finance. Na podlagi tega seznama lahko ugotovite, kateri ukrepi spadajo med drugim tudi med ukrepe 3.1 Sporočila Komisije, posebej je opredeljeno tudi glede nadomestil plač po ZIUZEOP.

Nekriti fiksni stroški

18. Kaj predstavlja nekrite fiksne stroške?

Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot:

  • določen odstotek celoletnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do vključno 1. oktobra 2019,
  • oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju.

 

19. Ali lahko podjetje uveljavlja mesečne stroške energije, komunale, telefona, interneta, zavarovanja?

Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se ne uveljavlja na način uveljavljanja konkretnih mesečnih stroškov, ampak se znesek, do katerega je upravičenec upravičen, izračuna v skladu s pravili, kot jih določa 109.