Danes je 21.6.2021

Input:

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP8 na davčnem področju

7.6.2021, Vir: FURS

 Opozorilo: 

Objava dokumenta FURS na portalu DARA in drugih portalih založbe je informativne narave. Pri objavi dokumenta FURS lahko pride do razlik med dokumentom FURS in objavo na portalu DARA zaradi drugačnega tehničnega formata, zaradi tega, ker ni pridobljena informacija o spremembi dokumenta FURS ali zaradi tega ker sprememba v dokumentu FURS niso takoj vnesene v dokument na spletni strani DARA.

Zato vas prosimo, da dokument na spletni strani DARA in drugih portalih založbe obravnavate samo kot informacijo o vsebinah, ki jih vsebuje dokument FURS. Kot verodostojni vir uporabite dokument FURS na spletni strani fu.gov.si .

OPISI SPREMEMB V AKTUALNEM DOKUMENTU:

Spremenjeni odgovori:

5.

Dodani odgovori:

7.

Izbrisani odgovori:

 Kazalo

I.                   POVRAČILO DELA MINIMALNE PLAČE V OBLIKI MESEČNE SUBVENCIJE

1.      Kdo je upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije?

Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP je delodajalec za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači - ZMinP, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Na podlagi opredelitve, ki se veže na opredelitev minimalne plače iz 1. člena ZMinP, je po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju; MDDSZ) delodajalec upravičen do subvencije za vse delavce, katerih osnovna plača za polni delovni čas ne presega zneska 1.024,24 EUR, kot je določen za leto 2021 (Uradni list RS, št. 12/21). Konkretna osnovna plača posameznega delavca se določi s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora delodajalec upoštevati ureditev osnovne oziroma izhodiščne plače v kolektivni pogodbi, ki ga neposredno zavezuje in je lahko nižja od zakonsko določenega zneska minimalne plače.

V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se navedeni limit 1.024,24 eur osnovne plače sorazmerno zniža. Tako v primeru zaposlitve za polovični delovni čas limit znaša 512,12 eur.

Primer 1 – zaposlitev za polovični delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.536 eur, kar presega znesek minimalne plače in za tega delavca delodajalec ne more uveljavljati subvencije MP.

Primer 2 – zaposlitev za krajši delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšani delovni čas (6 urni delovnik oz. 30 ur tedensko) in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.024 eur, kar ne presega zneska minimalne plače in delodajalec za tega delavca lahko uveljavlja subvencijo MP.

2.      V kakšni višini se izplača mesečna subvencija minimalne plače?

Mesečna subvencija minimalne plače za polni delovni čas se izplača v višini 50 eurov.

Po pojasnilu MDDSZ je delodajalec upravičen do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je z delavcem v primeru krajšega delovnega časa sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se opredelitev v drugem odstavku 29. člena ZDUOP veže tudi na delo, opravljeno v krajšem delovnem času od polnega ter je v prvem odstavku plačilo subvencije vezano na »plačo«, se glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 za izračun sorazmernosti upošteva efektivni delovni čas, s katerim je povezan tudi čas odmora, torej obdobje opravljanja dela v posameznem mesecu.

Za čas odsotnosti ima na podlagi 137. člena ZDR-1 delavec pravico do nadomestila plače, in sicer v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Obdobje, za katerega delavec prejema nadomestilo (ne glede na to, koga posamezna nadomestila plače bremenijo) in ne plače, se upošteva pri določitvi višine subvencije, na način, da se znesek subvencije sorazmerno zmanjša.

MDDSZ poudarja, da glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZDUOP, v smislu zakonske opredelitve, ne gre za efektivni delovni čas, temveč gre za čas, v katerem se opravlja delo, s katerim je povezana tudi pravica do odmora, saj pravica do odmora nastane le takrat, ko se delo tudi dejansko opravlja. V vseh ostalih primerih je delavec upravičen do nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1. Če je pravica do subvencije povezana z delom, opravljenem v krajšem delovnem času od polnega in ker je v prvem odstavku 29. člena ZDUOP plačilo subvencije vezano na »plačo«, je treba višino subvencije sorazmerno znižati glede na obseg delovnih dni nadomestila glede na delovne dni, ko je delo opravljeno. Če gre za nadomestilo, ki se obračunava del dneva, se sorazmernost upošteva enko kot pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Delodajalec tudi ni upravičen do subvencije od plače delavcev, ki delo opravljajo v okviru javnih del.

Delodajalec je na podlagi devetega odstavka 137. člena ZDR-1 delavcu dolžan