Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Delavka je izpolnila pogoje za prisilno upokojitev, a zaenkrat še ne želimo, da bi ji delovno razmerje prenehalo. Ga je mogoče podaljšati? In če, na kakšen način?
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) v 11. členu za leto 2016 ohranja ukrep prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Tretji odstavek 11. člena pa določa, da pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru mora biti določeno tudi trajanje delovnega razmerja, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.
V dogovoru je potrebno obrazložiti tudi, zakaj bi bil delovni proces moten, če bi delavcu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi prenehala veljati.
Po prenehanju delovnega razmerja v primeru podaljšanja delavcu pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
Kakšna je davčna obravnava odpravnine?
Odpravnina ob upokojitvi delavca se davčno obravnava skladno s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi, do višine, ki jo določi vlada. Ta višina po 10. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja znaša 4.063 evrov. Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi v višjem znesku kot 4.063 evrov, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva…
