Danes je 28.10.2021

Input:

Solidarnostne pomoči

24.9.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj. 

Imamo zaposleno, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in sicer do nje je upravičena, če njena osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer ne presega 140 odstotkov minimalne plače. Zaposlena je v 32. plačnem razredu, katera vrednost je 1.485,16 evrov (za polni delovni čas) in ta znesek presega 140 odstotkov minimalne plače. Delavka ima pravico do krajšega delovnega časa od polnega 30 ur tedensko v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Njena osnovna plača za 30 urni delovnik tako znaša 1.114,10 evrov.

Zanima nas, katera osnova plača se v tem primeru upošteva ali za polni delovni čas ali sorazmerno glede na krajši delovni čas in kako je v ostalih primerih, ko zaposleni delajo krajši delovni čas (po pogodbi, po predpisih o starševskem varstvu).

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 % minimalne plače. Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za delavko, ki dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči je upoštevana osnovna plača in ne »plača« ali celo prejemek oziroma dohodek delavca. Posledično upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja. Na takšno stališče se je postavila tudi sodna praksa (VSRS Sodba VIII Ips 105/2017). Glede na navedeno bi delavka prejela pravico do solidarnostne pomoči, če bi za 30 ur delovnega časa prejemala manj kot 97 % minimalne plače.

Kako je z izplačilom solidarnostne pomoči v primeru večletnih bolniških odsotnosti (bolniška odsotnost 2 uri dnevno, 4 ure delo, 2 uri invalidnina), in sicer ali moramo zaposlenemu po njegovi vlogi vsakoletno izplačati solidarnostno pomoč ter kdaj naj bo izplačilo?

V zvezi s tem je treba poudariti, da je vsekakor od okoliščin vsakega posameznega primera odvisno, kaj solidarnostna pomoč delavcu pripada, pri čemer je v delodajalčevi pristojnosti, da na okoliščine primera o dodelitvi solidarnostne pomoči odloči s sklepom.

V tej zvezi izpostavljamo, da je bila glede pojma »invalidnosti« sprejeta razlaga, in sicer, da v primeru iz druge alinee 4. točke KPnd pripada delavcu solidarnostna pomoč samo enkrat in to ob priznanju težje invalidnosti.Prav tako pa komisija za razlago KPng pod daljšo bolezen šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.

Glede na opis vašega vprašanje, je mogoče sklepati, da gre za isto bolezen za isti dogodek, ki traja dlje časa neprekinjeno, torej lahko tudi čez 2 koledarski leti, ki opravičuje izplačilo solidarnostne pomoči, zato bi v tem primeru lahko zaključili, da za ta isti dogodek (torej bolezen, ki traja dalj časa), delavec bil upravičen le do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči.

Smo javni zavod vrtec. Zaposleni je na bolniški od 15.5.2020 do danes. Ali