Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Imamo zaposleno, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in sicer do nje je upravičena, če njena osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer ne presega 140 odstotkov minimalne plače. Zaposlena je v 32. plačnem razredu, katera vrednost je 1.485,16 evrov (za polni delovni čas) in ta znesek presega 140 odstotkov minimalne plače. Delavka ima pravico do krajšega delovnega časa od polnega 30 ur tedensko v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Njena osnovna plača za 30 urni delovnik tako znaša 1.114,10 evrov.
Zanima nas, katera osnova plača se v tem primeru upošteva ali za polni delovni čas ali sorazmerno glede na krajši delovni čas in kako je v ostalih primerih, ko zaposleni delajo krajši delovni čas (po pogodbi, po predpisih o starševskem varstvu).
Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 % minimalne plače. Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za delavko, ki dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči je upoštevana osnovna plača in ne »plača« ali celo prejemek oziroma dohodek delavca. Posledično upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja. Na takšno stališče se je postavila tudi sodna praksa (VSRS Sodba VIII Ips 105/2017). Glede na navedeno bi delavka prejela pravico do solidarnostne pomoči, če bi za 30 ur delovnega časa prejemala manj kot 97 % minimalne plače.
Kako je z izplačilom solidarnostne pomoči v primeru večletnih…
