Danes je 27.4.2024

Input:

Spremljanje porabe sredstev, pridobljenih iz virov EU

30.5.2014, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

4.6.7.2 Spremljanje porabe sredstev, pridobljenih iz virov EU

Anica Žgajner

Uvod

Tipi projektov, ki jih financira Evropska unija so:

  • Investicijski projekti

  • Raziskovalno razvojni in inovacijski projekti

  • Pilotski oz. demonstracijski projekti

  • Usposabljanje in izobraževanje

  • Mobilnost

  • Partnerstva

  • Osveščanje javnosti

Sistem izvajanja strukturnih skladov in kohezijskega sklada v Sloveniji je že od vsega začetka bolj ali manj centraliziran. Na podlagi izkušenj, pridobljenih med izvajanjem predpristopnih instrumentov, se je Slovenija odločila ohraniti centralizirano institucionalno ureditev upravljanja in nadzora kohezijske politike. V letu 2006 je bila odpravljena ena stopnica v hierarhiji odločanja in izvajanja. Na ta način je bila vzpostavljena neposredna povezava med organom upravljanja in ministrstvi, kar prispeva k učinkovitejšemu in hitrejšemu delu ter zagotavljanju aktivnejšega upravljanja strukturnih skladov na ravni posameznih instrumentov.

V novi finančni perspektivi 2007-2013 so v upravljanje, nadzor in izvajanje kohezijske politike vključene nove institucije. Vloge, pristojnosti, odgovornosti in naloge navedenih institucij so podrobneje opredeljene v Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 41/07). Uredba določa tudi način izbora in potrjevanja instrumentov oz. operacij ter izvrševanje operacij, t.j. finančni tok od izplačila iz proračuna RS do povračila iz proračuna EU v proračun RS. Finančno upravljanje namreč temelji na predhodnem zalaganju domačih sredstev.

Iz proračuna EU oziroma skladov, ki se napajajo prek EU (v nekaterih sodelujejo tudi nečlanice kot so Norveška in Švica), lahko zainteresirani partnerji prejemajo praviloma sredstva iz naslova sofinanciranja. Delež sofinanciranja je različen, prevladuje 50%, so pa tudi razpisi, ki pokrijejo 80% stroškov.

Potencialni viri so naslednji:

  1. razpisi kratkoročnih in srednjeročnih aktivnosti iz delovnih področij posameznih generalnih direkcij oz. vsebinskih projektov, o katerih odločajo skupne razpisne komisije v Bruslju;

  2. razpisi specializiranih programov o katerih se delno odloča na ravni Unije (v Bruslju ) in delno znotraj decentraliziranih sredstev v posameznih državah;

  3. razpisi s področja strukturnih skladov, zvečine razvojna oz. investicijska sredstva, ki so praviloma decentralizirani (kvote so razdeljene po državah), odobravajo jih nacionalne komisije.

Možnosti za sofinanciranje obstajajo tudi na drugih ravneh in v povezavah:

  1. d) projekt priključimo kakšnemu od razpisov za druga področja;

  2. e) z več partnerji, po možnosti iz več držav, predlagamo EU sofinanciranje za določen projekt.

Načrtovanje in evidentiranje evropskih projektov

V nadaljevanju so za primer zavoda, ki je posredni proračunski uporabnik, opisani postopki priprave projektov od načrtovanja projekta do evidentiranja porabe sredstev na projektu.

Na letni ravni se ob pripravi poslovnega načrta pripravi Program črpanja EU sredstev, ki je osnovni dokument za identifikacijo področij, znotraj katerih se bo zavod prijavljal na centralizirane in decentralizirane EU razpise za pridobitev sredstev EU.

Ob pripravi razpisne dokumentacije za pridobitev sredstev EU je potrebno za vsak projekt odpreti šifro stroškovnega mesta ali stroškovnega nosilca z oznako, da gre za projekt, sofinanciran iz