Danes je 24.5.2024

Input:

Ur. l. RS 613/2019, Zakon o nepravdnem postopku, z dne 15.4.2019

ZAKON
O NEPRAVDNEM POSTOPKU
ZNP-1
Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE
I. poglavje Temeljne določbe
1. člen
(vsebina in uporaba)
(1)  Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku.
(2)  Določbe tega zakona se uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
(3)  Splošne določbe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, če s tem ali z drugim zakonom ni drugače določeno.
2. člen
(začetek postopka)
(1)  Nepravdni postopek se začne na predlog ali po uradni dolžnosti.
(2)  Sodišče začne nepravdni postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon.
3. člen
(obstoj postopka)
Nepravdni postopek začne teči, ko predlog prispe k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje.
4. člen
(sodna poravnava)
(1)  V nepravdnem postopku se udeleženke oziroma udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) lahko poravnajo, razen če zakon določa drugače ali če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami ali če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje.
(2)  Kdor namerava vložiti predlog za začetek nepravdnega postopka, lahko poskusi doseči sodno poravnavo pri sodišču, ki bi bilo pristojno za odločanje o predlogu.
5. člen
(pravica do izjave)
(1)  Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.
(2)  Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti.
6. člen
(hitrost postopka in varstvo pravic udeležencev)
(1)  Sodišče, udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, si morajo ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo.
(2)  Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.
(3)  Po tem zakonu je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.
7. člen
(preiskovalno načelo)
V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.
8. člen
(narok)
(1)  Sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače.
(2)  Naroki so javni, če zakon ne določa drugače.
9. člen
(prekinitev postopka zaradi napotitve na pravdo ali upravni postopek)
(1)  Če sodišče prekine postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja,