Vprašanja naročnikov o razmejitvi poslovanja na pridobitno in nepridobitno dejavnost za poslovno leto 2012

3.1.2 Vprašanja naročnikov o razmejitvi poslovanja na pridobitno in nepridobitno dejavnost za poslovno leto 2012

Milena Gorjup

Stanje je naslednje:

Društvo je zavezanec za DDV in si trenutno odbija ves vstopni DDV.

V letu 2010 je imelo npr. takšne prihodke:

• prodaja vstopnic in organizacija koncertov (zaračunalo 8,5 in 20 % DDV) 18.000 EUR

• sponzorstvo (20 % ddv) 3.000 EUR

• izvedba glasbenega učenja (20 %ddv) 15.000 EUR

• donacije (neobdavčljiv promet) 1.500 EUR

• dotacije 17.000 EUR

Pri dotacijah smo v dilemi, ali je to neobdavčljiv ali neobdavčen – oproščen promet? Vedno jih dobimo tako, da se prijavimo na javni razpis in dobili smo jih tako, da nam je občina npr.sofinancirala

• sofinanciranje projekta izdaja zgoščenke – ki je ne prodajamo

• izvedbo rednega letnega programa

• izvedba koncernega cikla (prirejamo koncerte, eni so plačljivi in jih obdavčimo z DDV, drugi ne?)

• izvedba festivala (v okviru festivala pa se odvijajo breplačne in plačljive delavnice, brezplačni in plačljivi koncerti, nastopi… Vse kar je plačljivo prikažemo kot prihodke in obdavčimo z DDV)

Ali bi tu morali upoštevati tako imenovane cenovne in necenovne subvencije? Torej ali bi morali kaj od dotacij voditi kot neobdavčen promet in izračunavati odbitni delež?

Društvo še ni pobralo članarine, za članarino članom ne nudi ničesar in mislim, da lahko gre za neobdavčljiv promet! Letos bo v društvo verjetno le 5 članov. Ali je kje predpisano koliko članov mora imeti društvo?

Prosim za vaše mnenje in nasvet?

Odgovor:

V zvezi z vašim vprašanjem glede cenovnih in necenovnih subvencij in odbitnega deleža DDV vam odgovarjamo naslednje:

Če gre za cenovne subvencije, se v evidenco IR vpiše izdani račun in v njem obračunani DDV od vse vrednosti ali interna listina, v kateri je obračunan DDV od dela cene, ki jo pokriva subvencija. Subvencije, povezane z oproščeno dejavnostjo brez pravice do odbitka DDV, se upoštevajo pri računanju deleža odbitka DDV po 65/1 ZDDV-1, se pa ne vpisujejo v davčne evidence.

Iz navedbe vaših prihodkov pa je razvidno, da opravljate tako oproščeno kot obdavčeno dejavnost z vidika davka na dodano vrednost.

Tako je v vašem primeru potrebno izračunavati odbitni delež. V skladu s 105. členom P-ZDDV-1 imate tri možnosti izračunavanja:

1. računanje odbitka DDV po dejanskih podatkih pri vsaki dejavnosti, ki jo opravljate,

2. računanje enega odbitnega deleža za vso dejavnost, če ne morete zagotoviti podatkov na iz 1. točke in

3. računanje več odbitnih deležev po področjih dejavnosti.

Računanje po dejanskih podatkih

Če davčni zavezanec opravlja dejavnosti z dveh ali več področij in je promet ene v celoti obdavčen, promet drugih pa v celoti oproščen ter se odloči voditi davčne evidence ločeno, odbija DDV za vso obdavčeno dejavnost po dejanskih podatkih in za takšno vodenje evidenc ne potrebuje dovoljenja davčnega organa. Davčni zavezanec vodi davčne evidence za vsako dejavnost posebej, obračun DDV pa je zbiren.

Računanje odbitka DDV za vso dejavnost

Če davčni zavezanec ne more ločiti podatkov o obdavčenem in nepravem oproščenem prometu, izračuna odbitek DDV po podatkih o opravljenem prometu.

Davčni zavezanec mora njemu zaračunani DDV razdeliti na del, ki se sme odbiti, in del, ki se ne sme odbiti, preden predloži obračun DDV.

Odbitni delež se izračuna tako, da je

• v števcu ves znesek letnega prometa brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten po 63. členu ZDDV-1

• v imenovalcu pa znesek iz števca in ves znesek letnega prometa, ki se nanaša na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten, in znesek subvencij, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev iz 36/1 ZDDV-1.

Izračunani podatek pove, koliko njemu zaračunanega DDV si davčni zavezanec sme odbiti, ne pa, koliko si ga ne sme.

Odbitni delež se določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži navzgor na celo število.

Po 65/3 ZDDV-1 se pri izračunu odbitnega deleža ne upoštevajo zneski prometa, ki se nanaša na:

• dobave osnovnih sredstev, ki jih je davčni zavezanec uporabljal za namene svoje dejavnosti,

• priložnostne transakcije z nepremičninami in

• priložnostne finančne transakcije.

Ti zneski se vpisujejo v davčne evidence in obrazec DDV-O, a se ne upoštevajo pri izračunu odbitnega deleža.

Če to opišemo s polji obrazca DDV-O in s podatki, ki jih zagotavljamo v drugih evidencah je izračun naslednji:

11+11a+12+13+14+v Sloveniji neobdavčene dobave s pravico do odbitka DDV – obdavčene dobave osnovnih sredstev, priložnostne transakcije z nepremičninami in finančne transakcije

ŠTEVEC+15 + subvencije in dotacije – oproščene dobave osnovnih sredstev, priložnostne transakcije z nepremičninami in finančne transakcije

Računanje več odbitkov DDV

Davčni zavezanec, ki opravlja več vrst obdavčenega in več vrst "nepravega" oproščenega prometa, lahko določi odbitni delež za vsako področje svoje dejavnosti posebej, če vodi knjigovodske oziroma zunajknjigovodske evidence za vsako področje dejavnosti posebej in če priglasi izbran način določanja odbitka davčnemu organu.

Določanje odbitnega deleža

Odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov o transakcijah v preteklem letu. Odbitki, opravljeni na podlagi takega začasnega deleža, se morajo popraviti, ko se v naslednjem letu ugotovi oziroma določi končni odbitni delež za preteklo leto.

Davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčeno in oproščeno dejavnost brez pravice do odbitka DDV in če se prejeta subvencija nanaša na obe dejavnosti, jo je treba razdeliti po ključu in tista, namenjena oproščeni dejavnosti brez pravice do odbitka DDV, zmanjšuje odbitek DDV

V vašem primeru bi tako morali upoštevati dotacije v imenovalcu izračuna – seveda če boste izračunavali enotni odbitni delež za vso dejavnost. Pobrane članarine se ne vštevajo v izračun odbitnega deleža.

Nevenka Polič

FIPOSOR, podjetje za finančno

poslovne storitve in davčno svetovanje d. o. o., Ormož

Obdavčitev najemnin in obratovalnih stroškov

V zdravstvenem domu koncesionarjem oddajamo v najem ambulante s pripadajočimi skupnimi prostori.

Najemnikom zaračunavamo najemnino mesečno v obliki fiksnega zneska, poleg tega pa še gibljivi del in sicer:

1. Funkcionalne stroške za vodo, smeti, infektivne odpadke, elektriko, telefon in ogrevanje (v naši režiji).

2. Servisne stroške za čiščenje (zunanji izvajalec), hišnika, telefonista in perico (v naši režiji).

3. Manipulativne stroške.

Iz računa so ti stroški razvidni v deležu, ki pripada najemniku.

Osnova za obračun teh stroškov je dobaviteljev račun vključno z nepriznanim DDV, ker ima ZD pravico do delnega odbitka vstopnega DDV v višini 1 %.

Zanima nas ali v skladu z 72. čl. P-ZDDV-1 te stroške lahko obravnavamo enako kot fiksni del najemnine in DDV ne obračunamo, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do dvojne obdavčitve stroškov (osnova z nepriznanim vstopnim DDV + obračunani DDV).

Odgovor

Glede na to, da koncesionarji opravljajo zdravstveno dejavnost, ki je oproščena plačila DDV, tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV.

Način obračunavanja najemnine in z njo povezanih obratovalnih ter drugih stroškov (v zadevnem primeru jih imenujete funkcionalni, servisni in manipulativni stroški) je odvisen od vsebine…